Finančni minister Klemen Boštjančič se je v Bruslju udeležil zasedanja Evroskupine, slovenska delegacija pa tudi Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve. V ospredju razprav so bile dopolnilne pokojnine, proračunske smernice za leto 2027 ter širša makroekonomska vprašanja v evrskem območju.
Ena ključnih tem je bil predlog Evropske komisije za krepitev dopolnilnih pokojninskih sistemov. Cilj pobude je povečati finančno varnost po upokojitvi, zmanjšati pokojninske vrzeli ter hkrati spodbuditi razvoj kapitalskih trgov in dolgoročnih naložb v EU. Posebno mesto ima vseevropski osebni pokojninski produkt PEPP, ki naj bi omogočil večjo prenosljivost in primerljivost pokojninskih prihrankov med državami članicami.
Slovenija podpira razvoj dodatnih prostovoljnih pokojninskih zavarovanj in evropskega produkta PEPP, pri čemer poudarja, da morajo rešitve upoštevati nacionalne posebnosti pokojninskih sistemov. Po navedbah ministrstva je pomembno tudi načelo vrednost za denar, zmerna regulacija ter spoštovanje nacionalne pristojnosti na področju davčne politike. Razprava o dopolnilnih pokojninah tako presega zgolj socialno dimenzijo in odpira vprašanje dolgoročnega financiranja evropskega gospodarstva.
Smernice za proračun EU 2027
Ministri so potrdili tudi sklepe za proračunske smernice za leto 2027. Te bodo služile kot podlaga Evropski komisiji pri pripravi predloga proračuna za omenjeno leto. Gre za pomemben korak v okviru večletnega finančnega načrtovanja, zlasti ob povečanih izdatkih za varnost, obrambo in energetski prehod.
Svet je sprejel tudi priporočilo za razrešnico Evropski komisiji glede izvrševanja proračuna za leto 2024. Evropsko računsko sodišče je namreč ocenilo, da zaključni račun EU pošteno prikazuje finančni položaj Unije.
V razpravah je bilo izpostavljeno tudi izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ostaja ključen instrument za financiranje reform in investicij po pandemiji. Ministri so nadaljevali obravnavo ekonomskih in finančnih posledic vojne v Ukrajini ter sprejeli priporočila za ekonomsko politiko evrskega območja.
Posebno pozornost je pritegnilo priporočilo, ki Avstriji omogoča odstopanje od najvišjih stopenj rasti neto izdatkov do leta 2028 zaradi povečanja obrambnih odhodkov. To kaže na postopno prilagajanje fiskalnih pravil novim varnostnim razmeram.
Preberite več:
Evroskupina je dan prej razpravljala o makroekonomskem razvoju in vplivu globalnih premikov kapitala na območje evra. V ospredju ostajajo vprašanja konkurenčnosti, stabilnosti javnih financ in odpornosti evropskega gospodarstva v spremenjenih geoekonomskih razmerah.
