Črnogorska centralna banka (CBCG) je objavila januarski seznam podjetij z blokiranimi računi, ki prinaša nov rekord. Na njem je 21.370 gospodarskih subjektov, kar je 163 več kot mesec prej. Skupni znesek blokade vseh evidentiranih pravnih oseb, vpisanih v centralni register gospodarskih subjektov (CRPS), znaša približno 1,57 milijarde evrov. V državi, katere bruto domači proizvod je leta 2024 po podatkih črnogorskega statističnega urada Monstat znašal 7,65 milijarde evrov, to pomeni, da neporavnane obveznosti blokiranih podjetij predstavljajo dobro petino celotnega gospodarstva.
Podatki, ki jih CBCG v skladu z zakonom o plačilnem prometu objavlja mesečno, pokažejo izrazito koncentracijo dolgov. Prvih 30 podjetij na seznamu dolguje skupaj približno 800,9 milijona evrov, torej več kot polovico celotnega zneska. Preostalih skoraj 18.000 blokiranih subjektov si med seboj deli manj kot 800 milijonov evrov.
Na vrhu je podgoriško podjetje Barać d.o.o., katerega blokada znaša približno 239,9 milijona evrov. Sledita mu budvanski gradbeni podjetji Beograd d.o.o. s 169,3 milijona evrov in Casino Avala d.o.o. s 34,7 milijona. Četrti je bijelopolški Komp-As d.o.o. s 34,5 milijona, peti in šesti pa dve podjetji iz podgoriškega sistema Cijevna z 29,1 oziroma 19,9 milijona evrov. Med prvo deseterico so tudi Adriatic Apartments d.o.o. (19,7 milijona), hotelsko podjetje Montenegro Premier d.o.o. (19,4 milijona), budvanski Welting d.o.o. (18,7 milijona) in Slobšar & Cok d.o.o. (16,1 milijona evrov). Deset največjih dolžnikov skupaj dolguje 616 milijonov evrov.
Gre pretežno za podjetja iz sektorjev trgovine, gradbeništva in storitev, katerih večletni spori in neporavnane obveznosti tvorijo jedro črnogorske nelikvidnosti. Od 21.370 blokiranih subjektov jih je 3.470 v evidenci centralne banke, a niso vpisani v CRPS, kar kaže, da del dolžnikov sploh ne deluje več kot registrirani gospodarski subjekti.
Trend je zaskrbljujoč. Januarja 2024 je bilo na seznamu približno 20.060 blokiranih podjetij, januarja 2025 že 21.160, zdaj pa 21.370. V dveh letih se je število blokiranih povečalo za več kot 1.300. Dinamika naraščanja se sicer upočasnjuje, a absolutne številke so vsakič višje.
Podjetja z blokiranimi računi ne morejo prosto razpolagati s sredstvi. Vsako nakazilo se po zakonu najprej porabi za poplačilo izvršilnih osnov po vrstnem redu zapadlosti. CBCG omogoča javno preverjanje statusa blokade za vsakega poslovnega partnerja, kar je v razmerah rekordne nelikvidnosti postal nepogrešljiv instrument za oceno poslovnega tveganja.
Za črnogorsko gospodarstvo, ki po oceni Svetovne banke raste po okrog treh odstotkih letno, po podatkih portala CdM pa se inflacija umirja proti trem odstotkom, ostaja nelikvidnost eden od ključnih strukturnih izzivov. Dejstvo, da zgolj deset podjetij nosi več sto milijonov evrov neporavnanih obveznosti, kaže, da je sistemsko tveganje skoncentrirano v ozkem krogu velikih dolžnikov, katerih razrešitev bi lahko odločilno vplivala na celotno plačilno verigo.
