V EU 45-krat več električnih avtomobilov kot pred desetletjem, Slovenija šele pri 11 odstotkih

V dvajsetih državah EU, ki zajemajo 93 odstotkov vseh novih registracij, je bilo leta 2024 registriranih 45-krat več povsem električnih avtomobilov kot leta 2014. Gre za enega osrednjih podatkov iz publikacije Key figures on European transport 2025, katere izsledke je Eurostat objavil danes, 20. februarja.

Evropski avtomobilski trg se je v zadnjem desetletju korenito spremenil. Število novih dizlov, vključno s hibridnimi dizelskimi pogoni, se je med letoma 2014 in 2024 zmanjšalo za 67 odstotkov. Obenem se je število novih bencinskih avtomobilov, vključno z bencinskimi hibridi, povečalo za 60 odstotkov. Povsem električni avtomobili so v istem obdobju skočili z 0,3-odstotnega na 13,9-odstotni delež med novimi registracijami. Registracije vozil na druga alternativna goriva (utekočinjeni naftni plin, zemeljski plin, vodik in biogoriva) so bile leta 2024 za 13 odstotkov višje kot pred desetletjem.

Prehod se je v letu 2025 še pospešil. Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA je bilo v celotni EU lani registriranih približno 1,88 milijona novih baterijskih električnih avtomobilov, kar pomeni 17,4-odstotni tržni delež. To je občuten skok v primerjavi s 13,6 odstotka leta 2024. Največjo rast so zabeležili v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji. Hibridni električni avtomobili so s 34,5-odstotnim deležem ostali najpogostejša izbira evropskih kupcev. Skupni tržni delež bencinskih in dizelskih avtomobilov se je medtem znižal na slabih 36 odstotkov, potem ko je le leto prej še znašal 45 odstotkov.

Kljub strmi rasti novih registracij električni avtomobili v celotnem evropskem voznem parku ostajajo manjšina. Konec leta 2024 je bilo po Eurostatovih podatkih v EU registriranih več kot 260 milijonov osebnih avtomobilov, od katerih jih je bilo skoraj 5,8 milijona povsem električnih. To je sicer 115-krat več kot leta 2013 in desetkrat več kot leta 2019, a v strukturi voznega parka predstavlja vsega 2,2 odstotka.

Kazni za 15 milijard evrov

Ali je tempo elektrifikacije dovolj hiter za zakonodajne zahteve? Od januarja 2025 velja zaostreni emisijski cilj EU, po katerem povprečni izpusti CO2 novih avtomobilov ne smejo preseči 93,6 grama na kilometer. To je 19 odstotkov manj od prejšnje meje 116 gramov. Za vsak preseženi gram proizvajalce čaka kazen 95 evrov na vsak nov registriran avtomobil, kot določa evropska uredba. ACEA ocenjuje, da bi industrija letos morala plačati do 15 milijard evrov kazni, čeprav je Svet EU maja 2025 sprejel spremembe uredbe, ki proizvajalcem ponujajo nekoliko večjo prožnost. Analitiki investicijske banke Stifel samo za Volkswagen ocenjujejo možno kazen med 1,5 in 4,7 milijarde evrov, Stellantis pa bi lahko doletela kazen v višini treh milijard evrov.

Pritisk se bo le stopnjeval. Cilj za leto 2030 predvideva 55-odstotno zmanjšanje emisij CO2 novih avtomobilov glede na raven iz leta 2021, leta 2035 pa morajo biti vsi novi avtomobili na trgu EU brezemisijski.

Slovenija: napredek po slabem letu, a daleč od povprečja

Slovenija v tem prehodu ostaja med počasnejšimi. Po podatkih Statističnega urada je bilo leta 2024 med novimi registracijami le šest odstotkov povsem električnih avtomobilov, njihovo skupno število pa se je v primerjavi z letom 2023 zmanjšalo za 27 odstotkov, na slabih 3.200 enot. Za primerjavo: povprečni delež povsem električnih med novimi registracijami v EU je istega leta znašal 13,9 odstotka, torej več kot dvakrat toliko. Celotni vozni park 1,3 milijona osebnih avtomobilov ostaja trdno v rokah klasičnih pogonov: 48 odstotkov je dizlov, 45 odstotkov bencinarjev, štiri odstotke predstavljajo hibridi in en odstotek električni avtomobili.

Leto 2025 je prineslo preobrat. Kot poroča AMZS, je bilo lani v Sloveniji registriranih 57.557 novih osebnih avtomobilov, kar je 8,6 odstotka več kot leto prej. Delež povsem električnih je poskočil na 11 odstotkov, kar pomeni skoraj podvojitev glede na leto 2024. Tesla Model Y je ostal najbolje prodajani električni model, novost pa je bil prihod kitajskega Dongfenga z modelom Box, ki se je z 290 enotami uvrstil med vodilne električne modele na slovenskem trgu. Volkswagen je bil z modeloma ID.7 in ID.4 tik za Teslo. Kot navaja revija Tranzit, sta si Volkswagen in Škoda skupaj razdelila kar 26 odstotkov celotnega trga novih avtomobilov.

Elektrifikacijo v Sloveniji spodbujajo subvencije Eko sklada do 4.500 evrov za novo električno vozilo oziroma 6.500 evrov za modele s ceno pod 35.000 evrov. Od januarja 2025 pa lastniki električnih avtomobilov prvič plačujejo tudi letno dajatev za uporabo cest v višini od 43 do 62 evrov, odvisno od mase vozila. Doba, ko so lastniki e-vozil uporabljali cestno infrastrukturo brez vsakršnih dajatev, je s tem mimo.

Slovenija z 11 odstotki novih električnih registracij leta 2025 še vedno zaostaja za evropskim povprečjem 17,4 odstotka. Za državo, kjer je povprečni osebni avtomobil star 11,3 leta in kjer dizel ter bencin sestavljata 93 odstotkov voznega parka, je Eurostatova slika nedvoumna: spremembe bodo morale biti neprimerno hitrejše od dosedanjih, sicer bo Slovenija med zadnjimi v vrsti, ko bo EU leta 2035 zaprla vrata avtomobilom z motorjem na notranje zgorevanje.