V Evropi manj mesa: cene bodo letos šle navzgor

Evropski statistični urad je objavil napoved živinorejske proizvodnje za leto 2026, ki kaže jasno spremembo smeri. Proizvodnja goveda naj bi padla za 4,2 odstotka, ovac za 17,8 odstotka in koz za 17,1 odstotka, medtem ko so prašiči edina kategorija z rastjo, in sicer za 3,2 odstotka. Gre za izrazit premik v strukturi evropske prireje mesa, ki nakazuje zmanjševanje ponudbe v segmentih, kjer je Evropa tradicionalno močna.

Takšna dinamika ni zgolj statistična zanimivost. Manj živine pomeni manj surovine za mesnopredelovalno industrijo, kar se praviloma z zamikom prelije v višje cene. Če je bilo v zadnjih dveh letih meso zaradi stabilizacije po energetski krizi relativno dostopno, leto 2026 nakazuje drugačno sliko.

Največji premiki se dogajajo v največjih državah proizvajalkah. Španija, ki velja za največjo ovčjerejsko državo v EU, naj bi proizvodnjo ovac zmanjšala za kar 40,4 odstotka. Hkrati je zanimivo, da ostaja ena redkih večjih držav, ki povečuje proizvodnjo goveda, in sicer za 2,7 odstotka, kar kaže na preusmerjanje znotraj sektorja.

V Franciji in Nemčiji se proizvodnja sicer ne sesuva, vendar ostaja v rahlem upadu, kar pomeni, da ni pričakovati nadomestitve izpada iz južnih držav. Irska, ki je ključna izvoznica govejega mesa v EU, napoveduje padec proizvodnje za 5,2 odstotka, kar dodatno zmanjšuje skupno evropsko ponudbo.

Gre za kombinacijo strukturnih sprememb, okoljskih pritiskov in ekonomike kmetovanja, kjer se reja živine vse težje izplača. Manj živali v sistemu pomeni, da trg postaja bolj občutljiv na vsak dodaten šok.

Energija in geopolitika pospeševalca rasti cen

Padanje proizvodnje prihaja v trenutku, ko se hkrati povečujejo stroški v celotni verigi. Zaprtje Hormuške ožine zaradi zaostrenih razmer z Iranom je povzročilo rast cen energentov in transporta, kar neposredno vpliva tudi na kmetijstvo in prehransko industrijo.

Reja živine je energetsko intenzivna dejavnost, od krme do transporta in predelave. Ko se temu dodajo dražja logistika in višji stroški hlajenja, skladiščenja in distribucije, se pritisk hitro prenese naprej po verigi. Kombinacija manjše ponudbe in višjih stroškov pomeni, da trg ne more absorbirati šoka brez dviga cen.

To je klasičen primer dvojnega pritiska. Na eni strani manj mesa, na drugi dražja proizvodnja. Takšna kombinacija skoraj vedno vodi v rast cen, ki jo potrošniki občutijo z nekajmesečnim zamikom.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Slovenija je pri mesu močno odvisna od evropskega trga, tako pri uvozu kot pri oblikovanju cen. Dogajanje v Španiji, Franciji ali na Irskem se zato zelo hitro prenese tudi na slovenske police. Če se ponudba na ravni EU zmanjša, se zmanjša tudi razpoložljivost za manjše trge.

Za slovenskega potrošnika to pomeni precej jasen signal. Obdobje relativno ugodnih cen mesa, ki smo ga videli v letih 2024 in 2025, se verjetno zaključuje. V drugi polovici leta 2026 lahko pričakujemo postopno rast cen, najprej pri govedini in jagnjetini, nato pa še širše.

Podjetja v prehranski industriji se bodo znašla v še zahtevnejšem položaju. Soočena bodo z višjimi vhodnimi stroški in omejeno ponudbo, kar pomeni pritisk na marže ali pa prenos stroškov na končnega kupca. Evropa bo letos pridelala manj mesa. Energija bo dražja. Kombinacija, ki skoraj nikoli ne ostane brez posledic na cenah.