Milansko tožilstvo je v zadnjih tednih pod sodni nadzor postavilo obe največji platformi za dostavo hrane v Italiji. Najprej je tožilec Paolo Storari januarja ukrepal proti družbi Foodinho, ki upravlja Glovo s 40.000 kurirji, konec februarja pa je enak ukrep zadel še Deliveroo Italy. Obema očita posredovanje pri izkoriščanju delovne sile, kar italijanska zakonodaja opredeljuje kot caporalato oziroma sodobno obliko prisilnega dela.
Podatki iz preiskave so neizprosni. Kar 73 odstotkov Deliveroovih kurirjev zasluži manj kot 1.245 evrov bruto na mesec, kar je pod pragom revščine. Posamezna dostava prinese med tri in pet evrov, številni kurirji pa po lastnih izjavah delajo po enajst ur na dan, sedem dni v tednu. Mesečni zaslužek se po pričevanjih giblje med 500 in 700 evri. Platformi kurirje formalno obravnavata kot samostojne pogodbene partnerje z davčno številko, a tožilstvo v načinu dela prepoznava razmerje podrejenosti.
V središču preiskave je algoritem Frank, ki ga Deliveroo uporablja za upravljanje naročil. Po ugotovitvah tožilstva algoritem ne le razporeja dostave, temveč beleži vsako odločitev kurirja. Zavrnjeno naročilo pomeni zdrs v nevidnost in postopno izključitev s platforme. Tožilec Storari je v algoritmu prepoznal digitalno različico posrednika pri izkoriščanju, kot ga Italija pozna v kmetijstvu in gradbeništvu.
Preiskava se je razširila tudi na verige hitre prehrane in trgovce, ki za dostave najemajo iste kurirje. Karabinjerji in inšpektorat za delo so preverjali dokumentacijo v sedežih McDonald’sa, Burger Kinga, Esselunge, Carrefoura in KFC-ja. Nobena od teh družb ni osumljena, a tožilstvo preverja, ali so njihovi nadzorni mehanizmi zadostni za preprečevanje izkoriščanja v dobavni verigi.
Sodni ukrepi so sprožili val protestov. V soboto zvečer so kurirji na ulicah Milana zahtevali pogodbe, ki bi jim zagotovile bolniško odsotnost, dopust in dostojno plačilo. Kot poroča Il Fatto Quotidiano, so skandirali, da za dva evra na dostavo tvegajo življenje. Generalni sekretar sindikata UIL Pierpaolo Bombardieri je kurirje na platformah označil za sužnje novega tisočletja in zahteval ukinitev tako imenovanih piratskih pogodb, ki jih je manjši sindikat UGL leta 2020 podpisal s panožnim združenjem Assodelivery. Sindikat USB je za 28. marec napovedal nacionalno stavko vseh dostavljavcev platform Glovo, Deliveroo in drugih.
Ozadje dogajanja sega na raven EU. Evropska direktiva 2024/2831 o delu prek digitalnih platform, ki jo morajo države članice prenesti v nacionalno zakonodajo do konca leta 2026, uvaja domnevo o obstoju delovnega razmerja. To pomeni, da bi morala platforma dokazovati, da kurir ni zaposleni, ne pa obratno, kot velja zdaj.
