Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 5,95 milijarde evrov, kar je 8,6 odstotka več kot leto prej. Kljub nominalni rasti so v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) upadli za 0,3 odstotne točke, je objavil Statistični urad RS (Surs). Največ sredstev je šlo za kurativno zdravljenje, zdravila in drugo medicinsko blago.
Izdatki za bolnišnične storitve so predstavljali 38,3 odstotka vseh tekočih izdatkov, ambulantne storitve 23,9 odstotka, zdravila in medicinsko blago pa 21,6 odstotka. Dolgotrajni oskrbi so namenili 6,1 odstotka vseh izdatkov. Skoraj tri četrtine vseh sredstev (76,7 %) je bilo porabljenih za kurativno zdravljenje ter zdravila, medtem ko so se izdatki za preventivne programe znižali.
Financiranje zdravstva je tudi lani v največji meri temeljilo na javnih virih – ti so predstavljali 73,6 odstotka vseh sredstev, zasebni viri pa 26,4 odstotka. Znotraj zasebnega sektorja je bilo največ sredstev iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj (50,2 %), sledili so neposredni izdatki gospodinjstev (46,9 %), ki so za zdravstvene storitve in blago namenila 737 milijonov evrov, največ za zdravila.
Izdatki za dolgotrajno zdravstveno oskrbo so znašali 710 milijonov evrov, kar je 11,2 odstotka več kot v letu 2022. Največ (53,3 %) je šlo za oskrbo v institucijah, preostanek za oskrbo na domu in v obliki denarnih nadomestil. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila 11,7-odstotna, v BDP pa so predstavljali 1,5 odstotka.
Preberite več:
Po prvih ocenah za leto 2024 so tekoči izdatki za zdravstvo dosegli 6,6 milijarde evrov. Največji delež (79,8 %) predstavljajo skladi socialne varnosti, sledijo izdatki gospodinjstev (11,7 %) ter sredstva države in občin (7,2 %). Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se je del prej zasebnega financiranja prenesel med javne vire, saj je novi obvezni prispevek postal del socialnih skladov.
