Evropskemu gospodarstvu se prihodnje leto obeta enakomerna in stabilna rast, so v svojem poročilu ugotavljali analitiki iz Mastercard Economics Institute. Glavni gradniki tega pričakovanega okrevanja so nižja inflacija, nižje obrestne mere, vzdržna potrošnja gospodinjstev in podpora fiskalnih politik, ki skupaj ustvarjajo osnovo za postopno gospodarsko rast po celotni Evropi.
Glede napovedi rasti evroobmočja naj bi bruto domači proizvod (BDP) v letu 2026 narasel za približno 1,2 odstotka, medtem ko naj bi povprečna inflacija znašala okoli 1,8 odstotka in tako ostala pod ravnijo, ki bi zahtevala ostro denarno politiko oziroma hitre dvige obrestnih mer.
Takšna rast je zmerna in ne pomeni hitre ekspanzije, a je dovolj, da zadrži evropsko gospodarstvo na poti okrevanja po globalnih pretresih, kot so trgovinske napetosti, energetske spremembe in vplivi geopolitičnih gibanj.
Kje bo ta rast najbolj opazna?
Med državami članicami naj bi bila Nemčija ena izmed tistih, kjer se bo rast najbolj okrepila. Po podatkih inštituta naj bi nemška ekonomija rasla z okoli 0,3 % letos na približno 1,2 % prihodnje leto (zaradi podpornih fiskalnih ukrepov in okrevanja domačega povpraševanja).
V nekaterih drugih delih Evrope so obeti še bolj razgibani. V južni Evropi naj bi rast dosegla okoli 2,1 % (npr. Španija), medtem ko naj bi se ski in vzhodnoevropske države – vključno s Poljsko, Češko, Madžarsko in Romunijo – okrepile predvsem zaradi naraščajoče potrošnje in nižjih stroškov financiranja.
V Združenem kraljestvu pa napovedujejo nekoliko počasnejšo rast, ocenjujejo okoli 0,9 %, kar je manj kot v preteklem obdobju. Pri tem se potrošnja čedalje bolj usmerja k izkušnjam – kot so potovanja, moda in elektronika – namesto k dragim trajnim dobrinam.
Kaj pomeni to za potrošnike in trg dela?
Čeprav je rast sorazmerno zmerna, so potrošniki v Evropi kljub temu previdno optimistični. Trgi dela ostajajo odporni, saj so stopnje brezposelnosti blizu zgodovinsko nizkih ravni, številne države pa še naprej beležijo naraščanje zaposlenosti. Tudi tam, kjer se je brezposelnost nekoliko zvišala – na primer v Nemčiji – ostaja stanje relativno stabilno.
Potrošniki so se v zadnjem času prilagodili novim gospodarskim razmeram. Stavijo na manjše razvajanja, kot so živila, oblačila, kozmetika ali digitalna zabava, medtem ko se izogibajo večjim in dražjim nakupom, kot so na primer pohištvo ali velike gospodinjske naprave.
Pomembno vlogo pri okrevanju igra tudi digitalizacija malih in srednjih podjetij (SME). Te hitro vključujejo nove tehnologije in digitalne rešitve, kar dviguje produktivnost in ustvarja pogoje za rast prihodkov. Poleg tega se umetna inteligenca premika iz faze testiranja v fazo integracije, kar pomeni, da lahko podjetja s pametnimi podatki in avtomatizacijo bolje izkoristijo obstoječe vire.
Kaj pa inflacija in obrestne mere?
Čeprav inflacija v evroobmočju ostaja nižja kot v času ostrih cenovnih pritiskov, centralne banke ne načrtujejo agresivnih sprememb v monetarni politiki. Podatki kažejo, da se povprečna inflacija v letu 2026 umirja na približno 1,7–1,8 odstotka, kar je pod ciljno meji Evropske centralne banke (ECB), ki znaša okoli 2 %.
To pomeni, da bodo obrestne mere ostale stabilne ali se postopno znižale, kar gospodinjstvom in podjetjem omogoča lažje zadolževanje, investicije in porabo. Nižje obrestne mere hkrati olajšajo dostop do financiranja in podpirajo ponovno rast kreditiranja zasebnega in javnega sektorja.
A gospodarski napovedi niso povsod enake. Neodvisni inštituti, kot je KOF Institute pri ETH v Zürichu, opozarjajo, da se lahko rast v letu 2026 upočasni v določenih državah, kot je Švica, kjer naj bi BDP zrasel le okoli 1,1 % zaradi slabših mednarodnih obetov in negotovosti na trgih.
ECB je v svojih analizah izpostavila, da so tujepolitične in trgovinske napetosti, kot so carinske politike ali nihanja izvoza, prav tako pomembni dejavniki, ki lahko omejujejo rast. Kljub temu pa splošna slika kaže, da je evroobmočje določene izzive uspešno absorbira in ohranja stabilno rast.
