Od včeraj velja v Nemčiji za hrano, ki se streže v restavracijah in lokalih s hitro prehrano, znižana stopnja davka na dodano vrednost (DDV). Namesto prejšnjih 19 odstotkov se davek obračunava v višini sedem odstotkov. Namen ukrepa je podpreti lastnike restavracij ter delno izravnati nedavna zvišanja stroškov.
Znižana stopnja velja za vse obroke, ki jih postrežejo v restavracijah, kavarnah, pekarnah, mesnicah in pri cateringih, pa tudi v šolskih, bolnišničnih in podjetniških menzah. Pri tem ni pomembno, ali gost hrano poje v lokalu ali jo odnese s seboj. Za pijače, tako alkoholne kot brezalkoholne, še naprej velja 19-odstotna stopnja DDV. Izjema so mleko in mlečne mešanice z vsaj 75-odstotnim deležem mleka, za katere velja sedemodstotna stopnja.
S trajnim znižanjem DDV je Nemčija odpravila davčno neenakost, ki je desetletja oteževala poslovanje gostincev. Do zdaj je za hrano, ki so jo gostje pojedli v lokalu, veljala višja davčna stopnja kot za hrano, ki so jo odnesli s seboj. Ta razlika je povzročala administrativne težave in slabši konkurenčni položaj, zlasti ob mejah s sosednjimi državami, ki imajo za gostinstvo že dolgo uveljavljene nižje davčne stopnje.
Nemški Bundestag je zakon o davčnih spremembah sprejel 4. decembra, zvezni svet Bundesrat pa ga je potrdil 19. decembra. Ukrep je del koalicijske pogodbe, ki so jo spomladi sklenile stranke CDU, CSU in SPD.
Gostinska panoga se je za znižanje zavzemala že vrsto let. Med pandemijo novega koronavirusa je od julija 2020 do konca leta 2023 veljala začasna olajšava, ko je bila stopnja DDV za hrano v restavracijah znižana na sedem odstotkov, v drugi polovici leta 2020 celo na pet odstotkov. Ko je januarja 2024 stopnja ponovno poskočila na 19 odstotkov, so številni gostinci opozarjali, da bodo primorani dvigniti cene ali celo zapreti vrata.
Nemško gostinsko združenje DEHOGA je ukrep pozdravilo. Gostinci se lahko zdaj sami odločijo, ali bodo nižji davek prenesli na goste v obliki nižjih cen ali pa bodo obdržali sedanje cene in povečali svojo maržo. Glede na še vedno visoke stroške energije, surovin in dela večina strokovnjakov ne pričakuje večjih znižanj cen.
Po ocenah zveznega ministrstva za finance bo ukrep državo stal približno 3,4 milijarde evrov letno. Do leta 2030 naj bi skupni izpad davčnih prihodkov znašal 11,2 milijarde evrov, ki si jih bodo razdelili zvezna država, dežele in občine.
