Skupna površina njiv, namenjenih tržni pridelavi zelenjadnic, jagod, cvetja, zelišč in sadik, se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšala za 20,3 odstotka na 2.509 hektarjev, število pridelovalcev pa za pet odstotkov, na 2.021, je objavil Statistični urad RS. Triletni Popis tržnega vrtnarstva za leto 2025 potrjuje, da Slovenija krči pridelovalne površine, medtem ko z zelenjavo pokriva le 37 odstotkov domače porabe.
Zelenjadnice, daleč najpomembnejša kategorija tržnega vrtnarstva, so utrpele 22-odstotno zmanjšanje površin. Pridelovalci so jih gojili na 1.978 hektarjih njiv, sedem odstotkov manj jih je bilo tudi po številu. Po podatkih SURS je povprečni tržni pridelovalec zelenjave obdeloval 1,4 hektarja, leta 2022 pa 1,5 hektarja.
Podrobnejša baza SiStat za pridelek po posameznih vrstah zelenjadnic za leto 2024 doda potreben kontekst. Skupni pridelek zelenjadnic v tržni pridelavi je tega leta znašal 55.990 ton, sedem odstotkov več kot leta 2023, a šest odstotkov manj kot leta 2022, ko so tržni pridelovalci pobrali 59.424 ton. Primerjava s petletnim obdobjem pa razgali globino upada; leta 2020 je skupni tržni pridelek znašal 85.275 ton, torej je bil leta 2024 za več kot tretjino nižji.
| TRŽNO VRTNARSTVO V SLOVENIJI, POPIS 2022 VS. 2025 | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Kategorija | 2022 (ha) | 2025 (ha) | Sprememba | Pridelovalci 2022 | Pridelovalci 2025 |
| Zelenjadnice | 2.536 | 1.978 | -22,0 % | 1.570 | 1.462 |
| Semena krmnih rastlin in zelenjadnic | 203 | 156 | -23,1 % | 21 | 21 |
| Zelišča, dišavnice in zdravilne rastline | 175 | 143 | -18,3 % | 349 | 366 |
| Jagode | 121 | 107 | -11,2 % | 312 | 287 |
| Cvetje in okrasne rastline | 78 | 110 | +40,1 % | 194 | 222 |
| Sadike zelenjadnic, jagod in poljščin | 35 | 16 | -54,5 % | 137 | 107 |
| SKUPAJ | 3.148 | 2.509 | -20,3 % | 2.120 | 2.021 |
| Vir: SURS, Popis tržnega vrtnarstva 2025 | Površine v hektarjih Lider.si | |||||
Pomurska regija, tradicionalno najmočnejše zelenjadarsko območje, je v triletnem obdobju med popisoma izgubila skoraj 60 odstotkov zelenjavne pridelave. Zmanjšanje površin so po navedbah SURS zaznali v večini statističnih regij. Rast so zabeležili le v zasavski (za 64 odstotkov, a na majhni absolutni osnovi), obalno-kraški (za 18 odstotkov) in osrednjeslovenski (za osem odstotkov). Pridelava korenovk in gomoljnic, nekdaj temelj pomurskega vrtnarstva, je po površini upadla za skoraj polovico, v pomurski regiji pa za 90 odstotkov.
Pridelovalna struktura se v zadnjih petih letih občutno preoblikuje. Tržna pridelava paradižnika je med letoma 2020 in 2024 narasla s 5.647 na 7.090 ton, kar je drugi najboljši rezultat v celotni časovni vrsti, takoj za rekordnim letom 2022 s 7.338 tonami. Čebula je z 8.416 tonami v letu 2024 dosegla raven izpred petih let. Pridelek graha pa je v istem obdobju padel s 423 na 32 ton, torej za 92 odstotkov, ta kultura je iz tržne pridelave dejansko izginila. Radič je leta 2024 dosegel le 1.864 ton, polovico manj kot leta 2020. Špinača je v tržni pridelavi upadla za 60 odstotkov, z 218 na 87 ton. Belo zelje, desetletja najpomembnejša posamezna zelenjadnica, si je po katastrofalnem letu 2022 (8.044 ton) delno opomoglo na 11.150 ton, a ostaja globoko pod ravnjo 17.034 ton iz leta 2020.
Cvetje in okrasne rastline so edina kategorija tržnega vrtnarstva, ki raste. Približno 220 pridelovalcev je to kategorijo, ki vključuje okrasne drevesnice in gojeno travno rušo, gojilo na 110 hektarjih, 40 odstotkov več kot pred tremi leti. Površina sadik zelenjadnic, jagod in poljščin se je medtem več kot prepolovila, s 35 na 16 hektarjev.
| TRŽNA PRIDELAVA ZELENJADNIC V SLOVENIJI, 2020 VS. 2024 | |||
|---|---|---|---|
| Zelenjadnica | 2020 (t) | 2024 (t) | Sprememba |
| Belo zelje | 17.034 | 11.150 | -34,5 % |
| Čebula | 8.129 | 8.416 | +3,5 % |
| Paradižnik | 5.647 | 7.090 | +25,6 % |
| Solata | 5.278 | 3.599 | -31,8 % |
| Bučke | 5.220 | 4.025 | -22,9 % |
| Korenček | 4.925 | 3.753 | -23,8 % |
| Radič | 3.851 | 1.864 | -51,6 % |
| Rdeča pesa | 3.303 | 2.894 | -12,4 % |
| Paprika | 2.163 | 1.675 | -22,6 % |
| Kumare | 686 | 855 | +24,6 % |
| Grah | 423 | 32 | -92,4 % |
| Špinača | 218 | 87 | -60,1 % |
| SKUPAJ | 85.275 | 55.990 | -34,3 % |
| Vir: SURS, SiStat (tabela 1502403S) | Tržna pridelava v tonah Lider.si | |||
Evropski trendi gredo v nasprotno smer. EU je po podatkih Eurostata leta 2024 požela šest odstotkov več sveže zelenjave kot leto prej, skupaj 62,2 milijona ton. Italija, Španija in Francija skupaj prispevajo 55 odstotkov evropskega pridelka. Slovenija s 37-odstotno samooskrbo sodi med države z najnižjo pokritostjo. Po podatkih poročila o stanju kmetijstva za leto 2024, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije, je domača proizvodnja presegala domačo porabo le pri mleku, perutninskem mesu in koruzi za zrnje.
Projekt Green Gardens Dobrovnik, ki je septembra 2025 pridobil soglasje Sveta Pomurske razvojne regije, napoveduje gradnjo 15 hektarjev steklenjakov. V prvi fazi je predvidena pridelava solat na treh hektarjih, s čimer bi se samooskrba s solato po napovedih investitorja lahko s 25 povzpela na 53 odstotkov.
Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji sicer upada, preostala pa obdelujejo vse več zemljišč, je zapisal Kmetijski inštitut, ki navaja, da je povprečna kmetija leta 2024 obdelovala 8,9 hektarja, evropsko povprečje pa znaša skoraj trikrat toliko. Zelenjava ostaja kmetijski proizvod z največjo vrzeljo med domačo pridelavo in porabo, razliko pa zapolnjuje uvoz.
