Kava ima dolgo in bogato zgodbo, ki sega vse do Etiopije in Jemna, od koder se je v 15. stoletju prek Otomanov razširila po Bližnjem vzhodu in nato v Evropo. V Sloveniji se je pitje kave uveljavilo v času Avstro-Ogrske. Kavarne so postale kulturna središča, kjer so se zbirali domačini, izmenjavali novice in uživali v trenutkih sprostitve. V letih po prvi svetovni vojni je kava postala vsakdanji ritual – tako doma kot v lokalih – in kultura kave je z leti pridobila dodatne plasti: od turške do espresso kave, od kavic v lokalu do specialnih pražarn.
Ob letošnjem Mednarodnem dnevu kave je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) objavil podatke, ki razkrivajo, kako se razmerje med ceno kave in minimalno plačo meri v času dela. Po njihovih izračunih je bilo lani potrebno delati 81 minut, da si je pivec prislužil dovolj, da bi kupil kilogram kave, katere povprečna cena je znašala 12,19 evra. Podatki kažejo, da bi s povprečno mesečno neto plačo v Sloveniji lahko kupili kar 125 kilogramov kave.
Cena 12,19 evra na kilogram ni zanemarljiva, sploh za redne pivce kave
Če si vsaj enkrat na dan privoščite kavo, se ti stroški hitro naberejo. Izračun, da človek potrebuje 81 minut dela za kilogram, je način, kako statistika pokaže, da je kava postala relativno dostopna – ali vsaj merilo, koliko časa oziroma dela gre za vsakodnevni luksuz. Za tiste z nižjo dohodninsko osnovo je razmerje lahko manj ugodno.
Čeprav je cena kave lahko do neke mere konstantna, se spreminjajo dohodki, življenjski stroški, inflacija. Če je mesečna neto plača višja, to pomeni, da lahko potrošnik kupi več kilogramov kave – kar po SURS-ovem izračunu pomeni 125 kg. Če bi cena ali stroški kave narasli več kot rast dohodkov, bi ta količina padla. Podobne statistike je SURS objavljal tudi v preteklih letih: denimo, poročilo iz leta 2024 je pokazalo, da je bila cena kave nižja in da je bila razmeroma lažje dosegljiva.
Slovenija kavo uvaža – po podatkih SURS so uvozi kave v preteklih letih znašali več tisoč ton. Večji del uvoza prihaja iz držav, kot je Brazilija, kar pomeni, da sta cena surovine in valutna gibanja pomembna dejavnika cene, ki jo potrošnik plača.
Kultura pitja in vpliv sodobnih trendov
Slovenska kavna kultura je skozi desetletja rasla iz kavarn in tradicionalnih “kavice doma” v raznolike specialne lokale, boutique pražarne, ponudbo specialty kave, prav tako pa tudi kavne rituale, ki poudarjajo kakovost, izvor, vrsto praženja.
Barcaffé, ena bolj znanih slovenskih blagovnih znamk, je že desetletja del domače ponudbe in s tem tudi sinonim za dobro kavo.
Preberite več:
Mednarodni dan kave ni le “praznik ljubiteljev kave”, ampak tudi priložnost, da se vprašamo, koliko plačamo za vsak kilogram, koliko dela je za to, koliko je kava del našega vsakdanjega užitka in koliko strošek. Statistika jasno kaže, da je kava za marsikaterega Slovenca še vedno relativno drag užitek, a hkrati, s porastom plač in razvojem kulture pitja, napredujeta tudi ponudba in dostopnost.
