Slovensko zasebno zdravstvo se širi kot nikoli doslej. Po podatkih bonitetne hiše CompanyWall je med letoma 2020 in 2024 nastalo 1.578 novih poslovnih subjektov, kar pomeni 34,2-odstotno rast — s 4.609 na 6.187. Rast poganjajo predvsem paramedicinske dejavnosti, od fizioterapije do psihoterapije, pa tudi specialistične ambulante. A v istem obdobju se ključni kazalniki javnega zdravstva niso premaknili: brez izbranega osebnega zdravnika je še vedno okrog 150.000 prebivalcev, čakalne dobe se ne krajšajo, sindikati pa opozarjajo, da odhajajo izkušeni specialisti, ki jih ni mogoče hitro nadomestiti.
Daleč najhitreje je rasla kategorija “druge zdravstvene dejavnosti” (Q86.909), s 1.488 na 2.499 subjektov oziroma za 67,9 odstotka. Sledijo specialistične zunajbolnišnične ambulante (Q86.22) s 347 novimi subjekti in 28,3-odstotno rastjo, splošna zunajbolnišnična dejavnost (Q86.21) s 16,7-odstotno in zobozdravstvo (Q86.23) z 10,1-odstotno. Bolnišnic je bilo leta 2020 registriranih 49, leta 2024 pa 57.
| RAST ŠTEVILA POSLOVNIH SUBJEKTOV V ZDRAVSTVU, 2020–2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Dejavnost (SKD 2008) | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | Rast |
| Druge zdravstvene dejavnosti (Q86.909) | 1.488 | 1.774 | 2.109 | 2.243 | 2.499 | +67,9 % |
| Specialistična zunajbolnišnična dejavnost (Q86.22) | 1.224 | 1.282 | 1.386 | 1.517 | 1.571 | +28,3 % |
| Zobozdravstvena dejavnost (Q86.23) | 1.056 | 1.079 | 1.113 | 1.149 | 1.163 | +10,1 % |
| Splošna zunajbolnišnična dejavnost (Q86.21) | 484 | 495 | 518 | 543 | 565 | +16,7 % |
| Alternativne oblike zdravljenja (Q86.901) | 308 | 311 | 303 | 309 | 332 | +7,8 % |
| Bolnišnična dejavnost (Q86.1) | 49 | 54 | 57 | 58 | 57 | +16,3 % |
| ZDRAVSTVO SKUPAJ (Q86) | 4.609 | 4.995 | 5.486 | 5.819 | 6.187 | +34,2 % |
*število poslovnih subjektov po SKD 2008, 2020–2024 | ||||||
Vlada Roberta Goloba je aprila 2025 sprejela novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zaposlenim v javnih zavodih omejuje delo pri zasebnikih. Državni zbor jo je izglasoval 2. aprila s 50 glasovi za in sedmimi proti, po vetu državnega sveta pa ponovno potrdil 23. aprila s 50 glasovi za in 25 proti. Veljati je začela 21. maja 2025.
Ustavno sodišče je 24. decembra 2025 soglasno presodilo, da je prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe v neskladju z ustavo, ker posega v pravico do proste izbire zaposlitve. Popolna prepoved po oceni sodišča ni nujna, saj že obstoječa ureditev ponuja blažje ukrepe za dosego istega cilja. Sodišče pa je obenem potrdilo, da je prepoved dela prek statusa samostojnega podjetnika v javni mreži ustavno skladna, in zapisalo, da krepitev javne zdravstvene službe ni le dopusten cilj, temveč ustavna naloga zakonodajalca. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat velja prejšnja ureditev: delo pri zasebnikih na podlagi soglasja delodajalca.
Premier Golob je ocenil, da je sodišče “v pomembnem delu razumelo vladna stališča” in da ključne usmeritve reforme ostajajo v veljavi. Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel odločitev ni nezaupnica, temveč usmeritev, da je isti cilj mogoče doseči z obstoječimi vzvodi. Zdravniška zbornica pa je zapisala, da so javni zavodi že imeli vsa orodja za nadzor in da “splošna prepoved ni bila potrebna”. Fides je v odločbi videl potrditev, da je bila zakonodaja “škodljiva in protiustavna”.
UKC Ljubljana je januarja 2026 sporočil, da je v letu 2025 iz ustanove odšlo skupno 38 zdravnikov, od tega se jih je okoli 10 upokojilo, dva pa sta umrla. Fluktuacija je znašala 2,4 odstotka, kar je pod običajnim povprečjem 5 do 7 odstotkov, in po navedbah UKC posamični odhodi ne vplivajo na izvajanje storitev. Sindikati in zdravniške organizacije so na to odgovorili, da absolutne številke ne povedo vsega, ker odhajajo izkušeni specialisti z znanjem, ki ga ni mogoče hitro nadomestiti. Na posameznih oddelkih je že odhod peščice zdravnikov dovolj za okrnitev programa.
Sindikat Fides je 15. januarja 2026 obeležil drugo obletnico stavke. Predsednik Damjan Polh je zapisal, da “ključne težave, zaradi katerih se je stavka sploh začela, ostajajo nerazrešene”. V dveh letih sta se vladna in sindikalna stran sestali 42-krat, zdravstveni plačni steber pa ostaja prazen. Variabilni del plače, ki bi moral zaživeti 1. januarja 2026, ni določen. Fides je 9. januarja sprožil postopek pomirjevanja zaradi kršitev kolektivne pogodbe. Vlada zatrjuje, da si prizadeva za zbliževanje stališč. Na odločitev ustavnega sodišča o zakonitosti omejitev stavkovne pravice sindikat čaka od junija 2025.
Med oktobrom 2023 in aprilom 2025 se je število zdravnikov v javnih zavodih povečalo za 296, s 7.251 na 7.547, največ v splošni in družinski medicini. Povprečna bruto plača je zrasla s 3.867 na 5.487 evrov, kar je po oceni Fidesa “predvsem posledica odprave dolgoletne krivice zdravnikom, ki so zaradi plačnega stropa obtičali brez možnosti napredovanja”. A število prebivalcev brez izbranega osebnega zdravnika se kljub temu ne zmanjšuje. Čakalne dobe se medtem ne krajšajo. Po podatkih NIJZ je v kategoriji “zelo hitro” med 17. decembrom 2025 in 7. januarjem 2026 število čakajočih nad dopustno mejo naraslo z 20.291 na 25.711, torej za 27 odstotkov v treh tednih.
Slovenija je leta 2024 za zdravstvo namenila 5,4 milijarde evrov oziroma osem odstotkov BDP, nominalno 15 odstotkov več kot leto prej. Večji del rasti je posledica ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka — torej spremembe v financiranju, ne dejanskega povečanja zmogljivosti. Po analizi observatorija Corporate Europe prihodki največjih zasebnih bolnišničnih skupin v Evropi rastejo za 7,5 odstotka letno. V Nemčiji tri četrtine bolnišnic poslujejo z izgubo, vlada pa je januarja 2025 začela izvajati 50-milijardno reformo. Slovenija ni izjema, temveč del širšega evropskega trenda.
Državni zbor mora v enem letu po decembrski odločbi ustavnega sodišča pripraviti novo ureditev razmerja med javnim in zasebnim zdravstvenim sektorjem. Rast števila zasebnih subjektov, ki jo beleži CompanyWall, pa je strukturen pojav, ki ga poganja povpraševanje pacientov, ne politični cikel. Začel se je pred sedanjo vlado in se bo nadaljeval ne glede na to, kdo bo sedel v poslanskih klopeh po 22. marcu.
