V svetu carin in kaosa obstaja valuta z 14-odstotnim dobičkom

Švicarska valuta je ta teden dosegla nekaj, česar ji ni uspelo niti v času finančne krize 2008 niti med pandemijo: presegla je mejo 200 jenov. Po podatkih Nikkei Asia je frank dosegel rekordno vrednost proti japonski valuti, proti dolarju in evru pa se giblje blizu najvišjih ravni od leta 2011.

V svetu, kjer Trump grozi s carinami, Powell z obtožnico in geopolitične napetosti naraščajo iz tedna v teden, je frank postal prva izbira vlagateljev, ki iščejo varno zatočišče. “Frank je varna naložba izbire v takšnem času,” je za Bloomberg TV dejal Kamakshya Trivedi, glavni strateg za devizne trge pri Goldman Sachs. “Koreliran je z zlatom, nekoliko je izvzet iz trenutnega kroga carin.”

Po podatkih Bloomberg je frank v letu 2025 proti dolarju pridobil 14,42 odstotka. Evro je leto začel pri 0,9395 franka, decembra pa se je gibal pri 0,9287 franka, pri čemer je novembra dosegel zgodovinsko dno pri 0,91783 franka. Dolar se je oslabil z 0,9132 na začetku lanskega januarja na 0,7896 ob koncu decembra.

Za tem stoji kombinacija, ki jo večina držav lahko le sanja: politična stabilnost, visoki presežki tekočega računa, nizek javni dolg in decembrska inflacija pri zgolj 0,1 odstotka na letni ravni. Celotna letna inflacija za leto 2025 je znašala 0,2 odstotka — za primerjavo, inflacija v ZDA ostaja povišana, v evrskem območju pa se giblje blizu cilja dveh odstotkov. “Švicarska inflacija ostaja nizka zaradi padajočih cen uvoženih dobrin, ki jih poganja močan frank,” ugotavlja ING. “Uvožene dobrine predstavljajo 23 odstotkov potrošniške košarice, njihove cene pa so novembra padle za 1,3 odstotka na letni ravni.”

Švicarska nacionalna banka se ob tem znajde v nenavadnem položaju: njena valuta je premočna, inflacija prenizka, a klasični instrumenti monetarne politike so omejeni. Predsednik Martin Schlegel je na robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal, da so negativne inflacijske številke letos mogoče, a jih ne vidi kot skrb. SNB napoveduje povprečno inflacijo 0,3 odstotka za leto 2026 in 0,6 odstotka za leto 2027. Kljub temu je banka jasno sporočila, da se želi izogniti znižanju obrestne mere v negativno območje, saj ima ta politika nezaželene stranske učinke, zlasti na pokojninsko varčevanje. “SNB bo verjetneje posegla na deviznem trgu kot pa znižala obrestne mere,” ocenjuje Martina Honegger-Romahn, vodja portfelja za švicarske obveznice pri AllianzGI.

Aprila lani, ko je Trump sprožil val carin, je SNB v obtok potisnila približno pet milijard frankov, da bi ublažila porast varne valute. V tretjem četrtletju pa je centralna banka kupila le za 75 milijonov frankov tuje valute in se tako večinoma držala stran od deviznih trgov. Švica se je v preteklosti večkrat znašla na ameriškem seznamu potencialnih valutnih manipulatorjev zaradi obsežnih deviznih posegov in velikega trgovinskega presežka. Schlegel je poudaril, da SNB ne bo dopustila, da bi njeno monetarno politiko omejevali zunanji pritiski, in da bo posegla na deviznih trgih, kadar bo to ocenila kot najboljši instrument.

UBS napoveduje, da se bo tečaj evro-frank dvignil na 0,94, medtem ko naj bi se dolar stabiliziral okoli 0,78 franka. Banka Raiffeisen pričakuje, da bo tečaj evro-frank do konca leta padel na 0,91, kar utemeljuje s slabimi gospodarskimi obeti v EU. Karsten Junius, glavni ekonomist pri J. Safra Sarasin, napoveduje postopno krepitev na 0,91 proti evru do konca leta. “Ne pričakujemo sprememb obrestne mere v letu 2026, prvo zvišanje pa napovedujemo v drugi polovici leta 2027,” je dejal.

Thomas Stucki, vodja naložb v St. Gallen Cantonal Bank, opozarja na drugačno tveganje. “Če bo Trump uspel prevzeti nadzor nad Fedom in če bo imenovanje Powellovega naslednika dvignilo nove dvome o neodvisnosti ameriške centralne banke, bi to lahko še dodatno spodkopalo zaupanje v dolar,” je dejal. Padec tečaja na 75 centimov za dolar po njegovem ne bi bil daleč.

Močan frank obenem ostaja izziv za švicarsko izvozno gospodarstvo. Ob kombinaciji z višjimi carinami to pomeni dvojni udarec, opozarja ekonomist Daniel Heller. Švicarski BDP se je v tretjem četrtletju 2025 skrčil, predvsem zaradi popravka v farmacevtski industriji po prehitrem izvozu v ZDA pred uvedbo carin. SNB za leto 2026 napoveduje gospodarsko rast okoli enega odstotka, brezposelnost pa naj bi se še nekoliko zvišala.

Kot ugotavlja NZZ, je frank v letu 2025 oslabel zgolj proti japonski valuti, medtem ko je proti vsem ostalim pomembnim valutam pridobil. Karsten Junius iz J. Safra Sarasin pravi, da je bilo leto 2025 “iz perspektive franka precej nespektakularno”, saj se je valuta proti evru komaj premaknila kljub dramatičnemu padcu dolarja.

Za Schlegerja in SNB bo leto 2026 preizkus ravnotežja. Če bo frank nadaljeval pot proti pariteti z evrom, bo moral izbrati: devizne posege, ki bodo razjezili Washington, ali negativne obrestne mere, ki bodo razjezile švicarske varčevalce.