Od 7. avgusta so v Združenih državah Amerike začele veljati nove, višje carinske stopnje za uvoz izdelkov iz več kot 60 držav, med njimi tudi Evropske unije. Najvišje carine dosegajo kar 41 odstotkov, medtem ko za večino držav znaša osnovna stopnja deset odstotkov ali več. Evropska komisija pričakuje, da bo 15-odstotni davek na večino izdelkov iz EU v veljavo stopil v petek.
Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social potrdil začetek uveljavljanja carin s sporočilom, da sedaj “milijarde dolarjev od carin pritekajo v ZDA”. Ob tem je izrazil prepričanje, da lahko ZDA ustavi le radikalna levica, ki želi zmanjšati njihovo gospodarsko moč. Trumpove carine so del njegovih načrtov za okrepitev ameriške proizvodnje in zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja.
Trump je aprila najavil uvedbo tako imenovanih vzajemnih carin, s katerimi je večini držav napovedal desetodstotne stopnje, nekaterim ključnim trgovinskim partnericam, kot je EU, pa višje do 15 odstotkov. Uvedbo carin je zaradi pogajanj večkrat prestavljal, nazadnje do 7. avgusta, zdaj pa so te začele veljati. S posameznimi državami je sklenil tudi trgovinske sporazume, ki določajo carine od 10 do 20 odstotkov ter vključujejo tudi druge pogoje, na primer glede investicij in vrednosti nakupov ameriških izdelkov.
Carine še ne veljajo za blago, ki je bilo naloženo na ladje ali v tovore in bo v ZDA prispelo pred 5. oktobrom, kar omogoča postopno prilagoditev trga. Evropska komisija in Trump sta 27. julija potrdila okvirni dogovor, po katerem bo EU za več kot 600 milijard dolarjev vložila v ZDA, medtem ko naj bi ZDA od EU kupila za 750 milijard dolarjev energentov. Dogovor vključuje tudi 15-odstotni carinski prag za večino izdelkov EU, kar prinaša stabilnost in zmanjšuje tveganje za popoln trgovinski spor.
Največji izziv v trenutnih trgovinskih odnosih ostaja Kitajska, kjer trenutno velja trgovinsko premirje do 12. avgusta. Pogajanja med državama potekajo, saj sta predhodno vzajemno zvišali carine. Po izteku premirja, si obe strani prizadevata za nadaljevanje dogovora.
Za ostale države so carine zelo različne. Na primer, Trump je Indiji določil 25-odstotno carino (ki bo v nekaj tednih preskočila na 50 odstotkov zaradi uvoza ruske nafte), Braziliji pa 50-odstotno carino, ki je že v veljavi. Kanada ima 35-odstotne carine na določeno blago že od začetka avgusta. Najvišje carine, 41 odstotkov, veljajo za Sirijo, medtem ko imajo Mjanmar, Laos in Švica carine okoli 40 odstotkov, kar kaže na zelo stroge ukrepe do nekaterih trgovinskih partnerjev.
Preberite več:
S temi koraki Trump nadaljuje svojo strategijo za zmanjšanje ameriškega trgovinskega primanjkljaja, hkrati pa spodbuja večje investicije in zaposlovanje v domači industriji.
