V okviru meseca kibernetske varnosti je Združenje bank Slovenije v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Zvezo potrošnikov Slovenije ter slovenskimi bankami in hranilnicami pripravilo novinarsko konferenco z naslovom “Kibernetsko odporno družbo bomo zgradili le z zavezništvom vseh deležnikov”. Dogodek poudarja potrebo po skupnem ukrepanju in ozaveščanju o naraščajočih tveganjih spletnih goljufij.
Direktorica Združenja bank Slovenije, Stanislava Zadravec Caprirolo, je v uvodnem nagovoru poudarila, da digitalizacija kljub številnim koristim prinaša tudi povečana tveganja na področju kibernetske varnosti.
Varno digitalno okolje lahko ustvarimo le z usklajenim sodelovanjem med finančnimi institucijami, policijo, izobraževalnimi ustanovami, potrošniškimi organizacijami in državnimi organi.
V okviru kampanje “Pazi.se – Izobrazi.se”, ki v bančnem sektorju poteka že tretje leto, si prizadevajo za ozaveščanje o spletnem kriminalu in povečanje informiranosti uporabnikov o spletnih varnostnih tveganjih.
Naraščajoče spletne prevare in psihološki vidiki
Predstavnik Uprave kriminalistične policije, David Gracer, je predstavil zaskrbljujoče številke – od leta 2020 je bilo prijavljenih preko 8.000 primerov spletnih goljufij z vrednostjo škode prek 130 milijonov evrov. Letos do 15. oktobra so prejeli skoraj 2.000 prijav, številka ki skoraj dohiteva lanskoletno.
Najpogostejše vrste so investicijske prevare, zlorabe plačilnih kartic in ribarjenje osebnih podatkov (phishing). Storilci uporabljajo vedno bolj prefinjene taktike socialnega in psihološkega vpliva za zavajanje uporabnikov, pri čemer jih pogosto premami obljuba hitrega in brezskrbnega dobička.
Filozofinja Melita Puklek Levpušček je izpostavila, da ljudje pogosto nasedejo spletnim prevaram zaradi zaupljivosti, utrujenosti in vpliva miselne pristranskosti. Mladi so posebej izpostavljeni zaradi stalne uporabe družbenih omrežij in strahu pred zamujenimi priložnostmi (FOMO). Digitalna spretnost ni enaka digitalni pismenosti, zato je ključno kontinuirano izobraževanje.
Vloga bank in potrošniških organizacij
Aleš Ritonja iz Združenja bank Slovenije opozarja na eksponentno rast digitalnih prevar v EU (v letu 2024 kar 43% več kot leto prej) in povečano uporabo socialne manipulacije (77%). Tanja Piškur iz Zveze potrošnikov Slovenije dodaja, da varnost ne sme biti odvisna zgolj od znanja posameznikov, temveč zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov, od regulatorjev do telekomunikacijskih podjetij.
Udeleženci konference so soglašali, da je za povečanje odpornosti vseh družbenih slojev potreben stalen dialog in sodelovanje. Ozaveščanje o tveganjih je pomembno, a ne dovolj za učinkovito zaščito.
Preberite več:
Potrebne so sistemske rešitve, ki bodo omogočile hitrejše zaznavanje in odzivanje na kibernetske grožnje. Kampanja “Pazi.se – Izobrazi.se” naj bi tako prerasla v nacionalno pobudo, ki bo povezovala vse deležnike.
