V mestecu Ansfelden pri Linzu je zaprl zadnji vaški gostilnik v središču kraja. Dogodek ni osamljen, ampak simptom širšega propada tradicionalne avstrijske gostinske kulture.
“Skoraj vsak dan nekje v Zgornji Avstriji gostilnik zapre ali pa ne najde naslednika,” je za avstrijske medije povedal Thomas Mayr-Stockinger, podpredsednik panožnega združenja in sam gostinec. Posebej ogrožene so gostilne zunaj turističnih središč, tiste, ki že desetletja služijo kot družabna središča za vaška združenja in priljubljene štamtiše.
Statistika razkriva dramatične razmere. Leta 1978 je v Avstriji delovalo približno 15.000 tradicionalnih gostiln, do leta 2023 jih je ostalo le še dobrih 5.600. V zadnjih šestih letih je Štajerska zabeležila 9,5-odstotni upad, kar predstavlja drugi največji padec med zveznimi deželami.
Vzroki za propad so večplastni. Naraščajoči obratovalni stroški, pomanjkanje kadrov in kopičenje predpisov pritiskajo na že tako ranljivo panogo. Stockinger navaja konkretne primere regulativnega bremena, med njimi obvezno označevanje porekla, lotarijo za račune, odlok o zaščiti pred vročino in uredbo o embalaži za enkratno uporabo. Medtem ko je Nemčija že uvedla znižan DDV na hrano v gostinstvu, avstrijski politiki še vedno oklevajo.
“Biti gostilničar se preprosto ne splača več,” ugotavlja Stockinger. Cene je mogoče prenesti na goste le delno, kar pomeni, da gostinci poslujejo na robu rentabilnosti ali pod njim.
Stockinger od avstrijske vlade zahteva celovit akcijski načrt. Njegov cilj je jasen: omogočiti vaškim gostilnam preživetje brez trajne odvisnosti od subvencij. Na njegovo pobudo je bil že vložen medstrankarski nujni predlog, o katerem bo sredi februarja razpravljal pristojni odbor znotraj gospodarske zbornice Zgornje Avstrije.
“Gostilna mora spet postati središče vasi, namesto da jo uvrščamo na seznam izumirajočih vrst,” pravi Stockinger. Ko vaška gostilna zapre vrata, namreč izgine več kot le lokal. Izgine prostor, kjer so se sestajala društva, kjer so se kmetje po nedeljski maši pogovarjali o vremenu in letini, kjer so družine praznovali rojstne dneve.
Demografske spremembe situacijo dodatno zaostrujejo. Veliko ljudi dela v mestih, živi pa na podeželju. Njihovo življenjsko središče ni več v domači vasi, s tem pa izgubljajo stik z lokalnimi gostilnami in društvi. Ko gostilničar odide v pokoj in ne najde naslednika, ostane vas brez edinega javnega prostora za druženje.
