Državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Republike Hrvaške, Tugomir Majdak, je po navedbah ministrstva na konferenci v Varšavi poudaril, da mora varnost hrane ostati del končne strateške avtonomije Evropske unije.
Majdak je skupaj z načelnikom sektorja Uprave za kmetijsko politiko, EU in mednarodno sodelovanje, Jakšo Petrićem, sodeloval na Mednarodni konferenci na visoki ravni o Skupni kmetijski politiki (SKP) in varnosti hrane. Konferenca je bila organizirana v okviru poljskega predsedovanja Svetu Evropske unije.
“Strinjamo se s predsedstvom, da je nujno zagotoviti varnost hrane, kar za nas pomeni kakovostno hrano na trgu po sprejemljivih cenah za naše državljane. Varnost hrane je in mora ostati del strateške avtonomije EU,” je poudaril Majdak.
Udeleženci so se strinjali, da je potrebno dodatno izboljšati delovanje verige preskrbe s hrano, pravičneje razdeliti dodano vrednost ter zagotoviti pošteno plačilo kmetom. Poseben poudarek je bil na izboljšanju pogodb, krepitvi vloge proizvajalskih organizacij in spodbujanju sodelovanja znotraj kmetijskega sektorja, pa tudi na nadaljevanju boja proti nepoštenim trgovinskim praksam.
Med konferenco se je Majdak udeležil več srečanj s kolegi iz Avstrije, Poljske, Švedske, Finske in Španije. Osrednja tema srečanj je bila izmenjava izkušenj in pogledov na vizijo Skupne kmetijske politike po letu 2027.
Sekretar Majdak se je srečal tudi z direktorico Uprave za trgovino in kmetijstvo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Marion Jansen, ki je na konferenci predstavila politike za zagotavljanje varnosti hrane, piše v poročilu.
Ministrstvo je uspešno zaključilo pristopni proces v Odboru za kmetijstvo in Odboru za ribištvo OECD. Majdak in Jansen sta razpravljala o nadaljnjem aktivnem sodelovanju Hrvaške pri delu teh organov ter o nadaljnjem napredku Hrvaške v drugih odborih OECD, ki so v zaključni fazi pristopnega procesa.
Konferenca je po navedbah agencije Hina zbrala predstavnike držav članic in strokovnjake s področja kmetijstva, razprave pa so se osredotočale na okoljske in podnebne izzive, s katerimi se sooča kmetijski sektor, na naložbe v krepitev konkurenčnosti in odpornosti evropskega kmetijstva ter na zagotavljanje poštenih in trajnostnih tržnih verig, da bi hrana ostala dostopna vsem državljanom.
HPK: Obramba je pomembna, a ne smemo zanemarjati prehranske varnosti
Hrvaška kmetijska zbornica (HPK) je v sredo poslala pismo predsedniku hrvaške vlade Andreju Plenkoviću, v katerem poudarja, da mora biti poleg vojaške varnosti prednostna tudi prehranska varnost, ki zaradi prizadevanj za krepitev obrambnih zmogljivosti ne sme biti zapostavljena.
V HPK so pismo poslali v luči pobude Evropske komisije o obrambnem paktu, ki za obrambno zmogljivost EU predvideva 750 milijard evrov sredstev v naslednjih petih letih.
“HPK želi poudariti kritični pomen prednostnega obravnavanja prehranske varnosti. V teh težkih časih, ki jih zaznamujejo geopolitične napetosti in naravne katastrofe, je ključno, da se združimo in sprejmemo skladen strateški pristop za zaščito naše kmetijske proizvodnje,” navaja odziv HPK.
Ob tem opozarjajo, da proračun EU za obrambo in varnost ne sme zmanjšati podpore proizvajalcem hrane, saj je hrana strateški vir in sestavni del obrambne politike.
“Cilji, ki so se oblikovali po vojni in gospodarski krizi in so bili določeni z Rimskim sporazumom leta 1957, so vključevali: povečanje kmetijske produktivnosti, zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda za kmetijsko skupnost, stabilizacijo trga, jamstvo za dostopnost kmetijskih proizvodov in zagotavljanje razumne cenovne ravni za potrošnike. Ti cilji ostajajo enako pomembni danes. Naša odgovornost je zagotoviti, da imajo državljani dostop do hranljivih in cenovno dostopnih živil, kar je mogoče le z dobro načrtovanim in ustrezno financiranim pristopom k varnosti hrane na ravni EU,” navaja HPK.
Obenem menijo, da bi morala Hrvaška sprejeti nove ukrepe za zagotovitev prehranske varnosti v času krize ali vojne.
Ukrepi morajo vključevati diverzifikacijo preskrbovalnih verig z lokalno hrano za zmanjšanje odvisnosti od uvoza, gradnjo dodatnih skladišč in ustvarjanje zalog osnovnih prehrambenih izdelkov, kot so žita, olja in mlečni izdelki, zagotavljanje zadostnih zmogljivosti za proizvodnjo hrane znotraj države za pokrivanje domačega povpraševanja, razvoj načrtov z lokalnimi oblastmi in organizacijami civilne družbe za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru krize, pospeševanje inovacij s pomočjo digitalizacije in umetne inteligence ter razvoj biogospodarstva.
Preberite več:
“Ti ukrepi pomagajo zagotoviti, da lahko države članice EU ohranijo varnost hrane v času krize ali vojne. Pozivamo vas, da ste pozorni na trenutno situacijo in grožnje, ki bi lahko potencialno škodovale našemu sektorju prehrane.”
“Naša odgovornost je zagotoviti, da imajo naši državljani dostop do hranljive in cenovno dostopne hrane, kar je mogoče le z dobro načrtovanim in ustrezno financiranim pristopom k varnosti hrane na ravni EU,” sporočajo vladi iz HPK.
