Varovalke na papirju: kaj pomeni zaščita kmetijstva v sporazumu EU–Mercosur?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je po srečanju s kmetijskimi organizacijami predstavilo varovalke, s katerimi naj bi bil slovenski in evropski kmet zaščiten ob izvajanju trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami bloka Mercosur. Ministrica Mateja Čalušić je ob tem zagotovila, da ministrstvo deli skrbi kmetov in da bo ob morebitnih tveganjih zahtevalo ukrepanje ter uporabilo vse razpoložljive zaščitne mehanizme.

Kot so po sestanku poudarili na ministrstvu, bo izvajanje sporazuma pod stalnim nadzorom. Evropska komisija je državam članicam že predstavila nabor varovalk, ki naj bi preprečile nenadne tržne šoke in nelojalno konkurenco, zlasti pri občutljivih kmetijskih proizvodih.

Osrednja varovalka so tarifne kvote za uvoz občutljivih proizvodov. Kvota za govedino znaša 99.000 ton letno, kar po navedbah ministrstva predstavlja približno 1,6 odstotka letne proizvodnje EU. Uvajanje kvote bo postopno, kar naj bi omogočilo prilagajanje trga. Poleg tega sporazum vključuje zaščitni mehanizem, ki omogoča ukrepanje v največ 21 dneh v primeru resnih tržnih motenj, tudi z začasno ustavitvijo uvoza.

Na papirju gre za enega najmočnejših sklopov zaščitnih ukrepov, kar jih je EU doslej vključila v trgovinske sporazume. Evropska komisija napoveduje tudi novo finančno varnostno mrežo v višini do 900 milijonov evrov letno, namenjeno stabilizaciji trga in zaščiti dohodkov kmetov ob večjih pretresih.

Pomemben del varovalk se nanaša na nadzor varnosti hrane. Sporazum ne spreminja sanitarnih in fitosanitarnih zahtev EU, kar pomeni, da morajo vsi proizvodi, domači in uvoženi, izpolnjevati enake standarde glede varnosti hrane, zdravja ljudi, živali in okolja. Komisija ob tem napoveduje okrepitev nadzora nad uvozom, povečanje števila revizij v tretjih državah, več pregledov na mejnih kontrolnih točkah ter ustanovitev posebne delovne skupine EU za nadzor uvoza, ki naj bi začela delovati v začetku letošnjega leta.

Kljub tem zagotovilom pa ostaja ključno vprašanje, ki ga kmetje odpirajo že več tednov. Ali bodo varovalke v praksi sprožene pravočasno in učinkovito. Slovenski kmetje opozarjajo, da že relativno majhen pritisk uvoza lahko vpliva na trg države, katere kmetijska proizvodnja je po obsegu neprimerljiva z južnoameriško.

Z vidika Slovenije je pomembno tudi vprašanje izvedbe nadzora. Kdo bo prvi zaznal tržno motnjo? Kdo bo sprožil zaščitni mehanizem? In kako hitro bo ukrepanje prešlo iz Bruslja na nacionalno raven? To so vprašanja, na katera kmetijske organizacije tudi po sestanku še nimajo jasnih odgovorov.

Ministrstvo poudarja, da s kmetijskimi organizacijami deli skrbi glede zaščite kmetijstva in varne hrane ter da jih bo redno obveščalo o izvajanju sporazuma. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo organizacijam posredovane podrobnejše informacije o zaščitnih mehanizmih.

Toda časovnica je jasna, saj je sporazum že podpisan, ratifikacijski postopki se približujejo, v praksi pa še ni bilo nič preizkušenega. Prav zato razprava o varovalkah ni več teoretična, temveč vse bolj praktična in za številne kmete tudi eksistenčna.