V času, ko v kitajskem mestu Ningbo poteka pomembni sejem China-CEEC Expo, kjer je Slovenija častna gostja, je na Kitajskem tudi delegacija slovenskih podjetij, ki iščejo nova partnerstva. A čeprav se sodelovanje krepi, odnosi s Kitajsko ostajajo občutljivo področje, predvsem zaradi evropskega nezaupanja do kitajskih praks, od presežne proizvodnje in dumpinških cen do skrbi glede kibernetske varnosti.
Žiga Vavpotič, predsednik slovensko-kitajskega poslovnega sveta, je v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija opozoril na nevarnost, da postanemo talci lastnih predsodkov. “Tehnološke dileme, kot so Huawei in Tiktok moramo reševati z evropskimi standardi in postaviti jasne varovalne mehanizme. Verjetno pa ni prav, da imamo za to državo dvojna merila, kar Kitajska najbolj zameri verjetno tako Sloveniji kot Evropski uniji,” je poudaril.
Po njegovem Kitajska ni več zgolj država hitre rasti, temveč stabilna globalna sila z lastnimi izzivi in visokotehnološkimi inovacijami. V Sloveniji pa, meni, še vedno prevladujejo poenostavljeni pogledi na Kitajsko kot zgolj na komunistično kopirno tovarno.
Vavpotič opozarja tudi na večjo geopolitično sliko – trgovinsko vojno med Kitajsko in ZDA, ki se je z uvedbo carin pod predsednikom Trumpom dodatno zaostrila. “Ob tej vojni med Združenimi državami Amerike in svetom nam mora biti po mojem nekaj jasno. S predsednikom Trumpom svet absolutno ni več statičen in navaditi se bomo morali, da nas nič ne more presenetiti,” je dejal.
Slovenija kot izvozno usmerjena država mora, po njegovih besedah, graditi odprto politiko sodelovanja, hkrati pa varovati svoje strateške interese. To pomeni jasno komunikacijo s partnerji, vključno s Kitajsko. Pozdravlja tudi povabilo predsednice Nataše Pirc Musar kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu (Xí Jìnpíng) in predlaga, da bi Slovenijo obiskal tudi Donald Trump – kot izraz vključujoče zunanje politike.
Evropska unija mora po njegovem najti pravo ravnotežje – ohraniti odprtost za sodelovanje s Kitajsko, a ne ponoviti napak iz preteklosti, ko se je pri obrambi naslonila na ZDA in pri energetiki na Rusijo. “Evropa mora znati zavarovati svojo kritično infrastrukturo, strateške surovine, hkrati pa ostati odprta za sodelovanje, kar sam pogrešam,” pravi Vavpotič.
“Pri Kitajski težko delujemo parcialno. Nekje jo oviramo, drugje pa si želimo sodelovati. Tako Kitajska ne deluje in tega se bo slovenska politika morala bolj zavedati,” opozarja Vavpotič. Slovenija torej lovi ravnotežje med zaščito svojih interesov in gospodarskim sodelovanjem – med previdnostjo in odprtostjo.
