Več kot 16.000 Slovencev nad 50 let brez dela, povprečno že dve leti

Petinpetdesetletni Slovenec, ki danes izgubi delo v gradbeništvu ali predelovalni industriji in ima končano le osnovno šolo, bo po podatkih Zavoda za zaposlovanje na novo službo čakal povprečno 25 mesecev. Konec februarja 2026 je bilo v evidenci Zavoda 16.422 takšnih oseb, starih 50 let ali več, 34 odstotkov vseh registriranih brezposelnih v državi.

Med njimi jih ima 5.000 končano le osnovno šolo ali manj, nadaljnjih 4.711 pa nižjo ali srednjo poklicno šolo, skupaj skoraj 60 odstotkov. Le 2.735 oseb, slabih 17 odstotkov, ima višjo ali visokošolsko izobrazbo. Ti starejši so celotno karierno pot preživeli na delovnih mestih, kjer formalna izobrazba ni bila pogoj za zaposlitev. Ko so ta delovna mesta ukinjena ali zasedena z mlajšimi, so ostali brez alternative. Delodajalci za fizična dela raje izberejo mlajše kandidate.

Skupno se število starejših brezposelnih sicer znižuje, s 18.883 februarja 2024 na 17.121 leto pozneje in 16.422 letos. Njihov delež med vsemi brezposelnimi je v dveh letih padel z 38 na 34 odstotkov. A tisti, ki v evidenci ostajajo, se zaposlujejo vse počasneje. Dolgotrajno brezposelnih, takšnih, ki dela ne najdejo že več kot leto dni, je med starejšimi 7.221 ali 44 odstotkov, povprečno trajanje brezposelnosti v tej skupini pa se ne krajša in ostaja pri 25 mesecih.

Februarja se je v evidenco na novo prijavilo 1.178 oseb nad 50 let, največ zaradi izteka pogodbe za določen čas (461) in presežkov (281). Odjavilo se jih je 1.722, od tega se jih je 1.075 zaposlilo ali samozaposlilo, a s povprečnim trajanjem brezposelnosti pred zaposlitvijo le 5,5 meseca. Iz evidence torej odhajajo pretežno tisti, ki so delo izgubili pred kratkim, medtem ko dolgotrajno brezposelni v njej vztrajajo.

Najštevilčnejši so tisti med 55 in 59 let (6.286), sledijo starejši od 60 let (5.298) in skupina med 50 in 54 (4.838). Med vsemi ima 3.542 oseb uraden status invalida, moških je 8.913, žensk 7.509. Povprečna starost je 57,2 leta.

Tudi v širši EU med osebami od 55 do 64 let dobra tretjina sploh ni bila aktivna na trgu dela, po podatkih Eurostata za leto 2024. Še bolj kot starost pa na zaposljivost vpliva izobrazba. Na Slovaškem je brezposelnost med nizko izobraženimi dosegla 36,7 odstotka, na Češkem in Poljskem pa je bila stopnja za visoko izobražene le 1,3 odstotka. Evropska komisija v letnem poročilu o zaposlovanju in socialnem razvoju za leto 2025 navaja, da imajo starejši in nizko izobraženi stopnje zaposlenosti še vedno več kot deset odstotnih točk pod povprečjem EU.

Ljubljana je posegla z več ukrepi. Program Zaposli.me+, ki ga vodi ZRSZ, predvideva vključitev približno 5.580 dolgotrajno brezposelnih in starejših v subvencionirano zaposlitev za najmanj dvanajst mesecev. Z novelo Zakona o urejanju trga dela, ki velja od januarja 2026, so se zvišala nadomestila za brezposelnost, najnižji znesek po novem znaša 70 odstotkov bruto minimalne plače ali približno 1.037 evrov bruto. Za starejše od 59 let, ki se zaposlijo za polni delovni čas, je Zavod uvedel spodbudo v višini 40 odstotkov denarnega nadomestila, največ za eno leto. V februarju je bilo v programe aktivne politike zaposlovanja na novo vključenih 561 starejših, od tega 268 v usposabljanje in 177 v kreiranje delovnih mest.

Iranska kriza zdaj ogroža prav panoge, od katerih so starejši z nizko izobrazbo najbolj odvisni. Predelovalna industrija, gradbeništvo in cestni transport so med sektorji, ki jih višje cene energentov in goriva najbolj obremenjujejo. Slovenija je z racioniranjem goriva na 50 litrov na dan postala prva država EU, ki je posegla po takšnem ukrepu. Če cene nafte ostanejo nad 100 dolarji za sodček, bodo podjetja v teh panogah med prvimi prisiljena zmanjševati število zaposlenih. Na vrhu seznama za odpuščanje pa bodo tisti, ki novo delo iščejo že povprečno dve leti.