Davčna obremenitev stroškov dela se je lani v Sloveniji povečala za 1,8 odstotne točke in dosegla 41,5 odstotka. To pomeni, da je zaposleni z 67 % povprečne plače prejel 58,5 % neto, preostanek pa je bil namenjen davkom in prispevkom. Podatke je danes objavil Statistični urad RS.
Hkrati pa se je nekoliko izboljšal kazalnik, ki prikazuje razliko v neto dohodkih ob prehodu iz brezposelnosti v zaposlitev – t. i. past brezposelnosti. Davčna obremenitev v tem primeru je znašala 80 % dodatne bruto plače, kar je 3,4 odstotne točke manj kot leto prej. To pomeni, da se je neto dohodek posameznika ob zaposlitvi v povprečju povečal za eno petino njegove bruto plače.
Na drugi strani pa podatki kažejo, da ostaja past nizkih plač visoka. Pri prehodu na bolje plačano delo (s 33 % na 67 % povprečne plače) je davčna obremenitev za samsko osebo znašala 49,3 %, kar je 0,7 odstotne točke več kot leto prej. Še bolj izrazit pa je ta učinek za pare z dvema otrokoma, kjer je obremenitev ostala pri kar 100 %, kar pomeni, da neto dohodek ob višji plači ostane enak kot prej.
Raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa dodaja širši kontekst: davčni primež – delež davkov in prispevkov v plači – je bil v Sloveniji lani 44,6 % za samskega zaposlenega, 37,8 % za par z dvema zaposlenima in 32,2 % za družino z enim zaposlenim.
Preberite več:
Slovenija tako ostaja med državami z visoko davčno obremenitvijo dela, kar lahko omejuje motivacijo za prehod iz brezposelnosti ali napredovanje na bolje plačana delovna mesta.
