V Srbiji ostaja več kot 50.000 nepremičnin v državni lasti z neurejenim pravnim statusom, njihova ureditev pa bi proračunu prinesla znatne prihodke od prodaje, najemnin in davka na nepremičnine ter odprla prostor za nove naložbe po vsej državi, kaže nova analiza združenja NALED.
Največji problem po ugotovitvah analize predstavlja okoli 16.000 objektov, ki so v katastru še vedno vpisani kot družbena lastnina, čeprav ta oblika lastništva po veljavni zakonodaji ne obstaja več. Za nadaljnjih 30.000 nepremičnin, od tega 60 odstotkov poslovnih prostorov, je treba opraviti dodatno preverjanje izpolnjevanja pogojev za vpis javne lastnine. Zakonski roki za ureditev teh nepremičnin, ki jih uporabljajo ali z njimi upravljajo lokalne skupnosti, javna podjetja in drugi organi, so se iztekli že leta 2021.
Direktor oddelka za konkurenčnost in naložbe pri NALED-u Dušan Vasiljević je pojasnil, da je delo del širšega projekta, ki so ga ob podpori švedske vlade začeli leta 2023. Med prvimi rezultati je izpostavil ukinitev konverzije, ki je omogočila naložbe v vrednosti več sto milijonov evrov, ter omogočanje vpisa lastništva na objektih, zgrajenih brez ustreznega dovoljenja, za kar je bilo vloženih okoli 2,5 milijona prijav.
Po podatkih analize je v državni lasti z vpisanimi uporabniki evidentiranih okoli 1,95 milijona katastrskih parcel s skupno površino prek 15,6 milijarde kvadratnih metrov. Struktura se razlikuje po regijah: v Beogradu prevladuje stavbno zemljišče, v Vojvodini kmetijsko, v južni in vzhodni Srbiji ter v Šumadiji pa gozdno. NALED posebej opozarja na fond več kot 5.000 parcel stavbnega zemljišča v solastnini, skupaj okoli 51,5 milijona kvadratnih metrov, ki je po oceni združenja ključen za privabljanje naložb.
Z zadnjimi spremembami zakona o državnem premeru in katastru je bila uvedena tako imenovana ciljna konvalidacija, ki omogoča poenostavljen vpis v katastar na podlagi starejših listin, katerih formalne pomanjkljivosti so doslej preprečevale vpis. Pomočnik direktorja Republiškega geodetskega zavoda Miloš Bjelanović je povedal, da so do zdaj prejeli okoli 4.400 prijav prek spletnega portala, časovne omejitve za vložitev zahtevkov pa ni. Skupna vrednost nepremičnin, na katere se nanašajo priporočila NALED-a, se po navedbah združenja meri v stotinah milijonov ali milijardah evrov.
