Od uveljavitve Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, v javnosti znanega kot Šutarjev zakon, je postalo jasno, da ne gre več zgolj za preventivno grožnjo, temveč za mehanizem, ki se že sistematično uporablja. Podatki Finančne uprave kažejo, da je bilo od 8. do 29. januarja letos izdanih skoraj 2.000 sklepov o izvršbi zaradi neplačanih glob, pri čemer se krog potencialnih novih zavezancev hitro širi.
V manj kot treh tednih je Finančna uprava izdala 1.914 sklepov o izvršbi zoper 1.117 dolžnikov, ki so v zadnjih dveh letih nabrali vsaj tri neplačane globe, kar je zakonski prag za začetek izvršbe. Skupni znesek izterjevanih obveznosti skupaj s stroški postopkov znaša 577.164 evrov, do konca januarja pa je bilo poravnanih približno 135.000 evrov.
Ti podatki sami po sebi niso zanemarljivi, še pomembnejše pa je opozorilo, ki ga FURS daje ob tem, saj je v evidencah trenutno več kot 8.500 oseb, ki imajo v zadnjih dveh letih dve neplačani globi. Za te posameznike pomeni že naslednji prekršek avtomatičen prehod v izvršilni postopek.
Poseg tudi v socialno pomoč
Ključna posebnost Šutarjevega zakona je, da omogoča izvršbo tudi na denarno socialno pomoč, kar pomeni, da zakon ne razlikuje med socialnim statusom dolžnika, temveč vzpostavlja strogo objektivni kriterij, ki je število neplačanih glob. Sklep o izvršbi prejme tako dolžnik kot banka, pri kateri ima odprt račun, dolžnik pa je v postopku izrecno obveščen, da je predmet izvršbe lahko tudi socialni transfer.
Čeprav je zoper sklep dovoljena pritožba, zakon v praksi bistveno zožuje manevrski prostor tistim, ki globe preprosto ignorirajo ali jih potiskajo v prihodnost. FURS ob tem poudarja, da so bili dolžniki pred izvršbo praviloma že opominjani, kar pomeni, da gre za zadnjo fazo postopka.
Izvršba kot sistemski pritisk, ne izjemen ukrep
Šutarjev zakon se vse bolj kaže kot orodje sistemskega pritiska na ponavljajoče se kršitelje, ne več kot izjemen varnostni ukrep. Namen zakonodajalca je bil prekiniti prakso kroničnega neplačevanja glob, ki je v preteklosti pogosto ostajala brez dejanskih posledic.
Finančna uprava ob tem izrecno poziva k odgovornemu ravnanju in poudarja možnost obročnega plačila do 12 obrokov. Vendar opozarja tudi na past. Če dolžnik zamudi ali delno poravna obrok, zapadejo vsi preostali obroki takoj, postopek pa se avtomatično nadaljuje z davčno izvršbo.
Januarski podatki kažejo, da je Šutarjev zakon vstopil v fazo množične uporabe. Čeprav je večina javne razprave ob sprejemu zakona potekala na ravni načel, se zdaj zakon udejanja v konkretnih številkah, postopkih in posegih v osebne finance posameznikov in za več kot 8.500 ljudi je naslednji prekršek lahko tudi zadnji korak pred izvršbo.
