V Sloveniji premalo uporabljamo javni potniški promet, saj se z njim lani ni peljalo kar 62 odstotkov prebivalcev, starih 16 let ali več. Kljub temu je bilo v državi konec lanskega leta voznih skoraj 1,3 milijona osebnih avtomobilov, kar pomeni, da so jekleni konjički za večino ljudi še vedno glavni način prevoza. Statistični urad je opozoril, da javni prevoz dnevno uporablja le šest odstotkov odraslih Slovencev.
V zadnjih 25 letih se je število osebnih avtomobilov v Sloveniji povečalo za 44 odstotkov. Povprečna starost teh vozil je 11,3 leta. V državi je kazalnik motorizacije dosegel 587 avtomobilov na tisoč prebivalcev, kar je visoka vrednost, čeprav sta višji še v Italiji in Luksemburgu. Največ izdatkov gospodinjstev za prevoz namenjajo nakupu in vzdrževanju avtomobilov, medtem ko so izdatki za storitve javnega prevoza med najnižjimi v EU.
Uporaba javnega prevoza je še posebej nizka med samozaposlenimi, pri katerih kar 80 odstotkov v celem letu ni uporabljalo niti enkrat. Največ uporabnikov javnega prevoza je med dijaki in študenti, kjer ga dnevno uporablja 38 odstotkov. Razlogi za neuporabo so najpogosteje časovna nerazpoložljivost, pomanjkanje prevoza na lokaciji in uporaba avtomobila. Cena vozovnic redko vpliva na odločitev o uporabi javnega prevoza, kar kaže, da glavni izzivi niso finančne narave.
Prevozna revščina kot resen družbeni problem
V Sloveniji je okoli 60.000 ljudi, ki so prevozno revni – nimajo dostopa do javnega prevoza ali si osebni avtomobil težko privoščijo. Najbolj prizadeti so prebivalci podeželja, kjer je dostopnost do prevoza najnižja. Prevozno revni imajo otežen dostop do pomembnih storitev, kot so delo, nakupovanje, zdravstvo in izobraževanje.
Raziskave so pokazale, da je prevozna revščina najbolj izrazita v Pomurski regiji, pa tudi v Savinjski, Posavski in drugih obrobnih območjih. Najmanj prevozno revnih je v osrednjeslovenski regiji. Med najbolj ranljivimi skupinami so starejši, invalidi, begunci, pripadniki romske skupnosti in otroci, ki so za prevoz pogosto odvisni od drugih.
Posebno težavo predstavlja tudi tako imenovano prisilno lastništvo avtomobila, kjer morajo gospodinjstva kljub nizkim dohodkom imeti avto, ker javnega prevoza ni ali ni primeren.
Energetska kriza grozi neenakostim
Podnebne in energetske spremembe ter naraščajoče cene goriv bodo po ocenah strokovnjakov v prihodnje še povečale prevozno in socialno revščino. Evropski ukrepi za zmanjšanje izpustov bodo skrčili količine izpustov iz prometa in ogrevanja, hkrati pa verjetno povzročili rast cen goriv. To najbolj najbolj bremenilo gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki so že zdaj ranljiva.
V Sloveniji in EU potekajo prizadevanja za socialno podporo tem skupinam, med drugim prek Socialnega sklada za podnebje, ki naj bi ublažil udarce energetske in prevozne revščine. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo na potrebo po pravičnih cenah in ukrepih, ki bodo hkrati zmanjšali emisije in zaščitili ranljive skupine.
Ključno je izboljšati prostorsko in časovno dostopnost javnega prevoza
Strokovnjaki iz Geografskega inštituta Antona Melika in okoljske organizacije Focus opozarjajo, da je ključno izboljšati prostorsko in časovno dostopnost javnega prevoza, še posebej na podeželju. Poleg tega pozdravljajo razvoj prilagodljivih oblik javnega prevoza, kot so prevozi na klic, ter subvencije za ranljive skupine.
Državni in lokalni ukrepi na tem področju že potekajo, med njimi je tudi brezplačen javni prevoz za upokojence. Prav tako ministrstvo za okolje in energijo povečuje ponudbo medkrajevnih avtobusnih linij in razvija pilotne projekte z električnimi vozili za bolj oddaljene kraje. V pripravi so tudi socialni in podnebni načrti, ki naj bi ponudili celovite rešitve prevozne revščine.
Preberite več:
Dostop do zanesljivega in cenovno dostopnega prevoza ni le vprašanje udobja, temveč ključna potreba, ki vpliva na kakovost življenja in vključevanje v družbo. Zato je spodbuda trajnostne in pravične mobilnosti pomembna naloga vseh, ki so odgovorni za razvoj prometne politike v Sloveniji.
