Odstranjevanje nedovoljenih gradenj v Sloveniji v veliki večini primerov ne poteka z rušitvami, ki bi jih izvedla država, temveč z dejanji lastnikov samih. Podatki Inšpektorat RS za naravne vire in prostor kažejo, da gradbena inšpekcija letno sama odstrani le nekaj objektov, več sto pa jih po izdanem sklepu o izvršbi porušijo zavezanci ali jih v postopku legalizirajo.
Lani je gradbena inšpekcija z zunanjim izvajalcem odstranila tri nedovoljene objekte, medtem ko so lastniki sami porušili 217 gradenj. V dodatnih 113 primerih so bili objekti legalizirani. Podobna slika se ponavlja tudi v preteklih letih, saj se število rušitev po tako imenovani izvršbi po drugi osebi praviloma giblje med eno in pet na leto.
Na inšpektoratu poudarjajo, da lastnike spodbujajo k temu, da nedovoljeno gradnjo odstranijo sami. Takšen pristop, znan kot izvršba po prvi osebi, je po njihovih navedbah najhitrejši, najučinkovitejši in tudi najmanj obremenjujoč način za vzpostavitev zakonitega stanja v prostoru. Država se tako izogne dolgotrajnim postopkom in dodatnim stroškom, lastniki pa imajo več nadzora nad potekom odstranitve.
Kadar zavezanci objekta ne odstranijo, inšpekcija začne izvršbo po drugi osebi. V tem primeru prek javnega naročila izbere izvajalca, ki objekt poruši, stroške pa mora na koncu poravnati lastnik. Letos je bila na ta način doslej odstranjena ena nedovoljena gradnja, in sicer na območju Ljubljana.
Legalizacije in dolgotrajni postopki
Podatki za pretekla leta kažejo, da se pomemben del zadev zaključi z legalizacijo. Leta 2024 je bilo denimo opravljenih pet izvršb po drugi osebi, 254 objektov so odstranili zavezanci sami, 175 pa jih je bilo legaliziranih. Leta 2023 je bila opravljena ena rušitev po drugi osebi, v 244 primerih so objekt odstranili lastniki, v 171 pa je sledila legalizacija. Podobno velja za leto 2022.
Gradbena inšpekcija opozarja, da so postopki odstranitve pogosto dolgotrajni in pravno zapleteni. Zavezanci po njihovih navedbah intenzivno uporabljajo vsa razpoložljiva pravna sredstva, kar bistveno podaljšuje čas do dejanske izvršitve. Pogosta je tudi praksa vlaganja vlog tik pred predvideno rušitvijo, ki so pogosto namenjene zgolj zavlačevanju postopkov.
Na potek vplivajo še možnost odloga izvršbe, izbira načina izvršitve ter omejene kadrovske in finančne zmogljivosti inšpekcije. Prav vlaganje vlog v zadnjem trenutku pa po opozorilih inšpektorata v praksi pogosto onemogoči ali resno upočasni izvedbo rušitev.
Preberite več:
Nedovoljene gradnje se v Sloveniji večinoma ne odstranjujejo z državno prisilo, temveč z odločitvami lastnikov, ki se ob soočenju z izvršbo raje odločijo za rušitev ali legalizacijo. Državni poseg ostaja izjema, ne pravilo.
