Lani je Slovenija dosegla višje stopnje samooskrbe pri večini rastlinskih kmetijskih proizvodov, kar je pozitivno za domače gospodarstvo in varnost prehrane. Med rastlinskimi proizvodi so se najbolj povečale količine sadja, krompirja, zelenjave in žit, med živalskimi pa je izstopal med, ki je dosegel skoraj štirikrat večjo proizvodnjo kot leto prej.
Leto 2024 je bilo po podatkih Statističnega urada RS (SURS) ugodno za sadjarstvo in čebelarstvo. Domača proizvodnja sadja je dosegla 91.000 ton, kar je kar 93 odstotkov več kot leta 2023. Proizvodnja medu je narasla na 1.000 ton, skoraj štirikrat več kot leto prej (290 ton). Takšen porast je pomemben korak k večji prehranski neodvisnosti.
Višje stopnje samooskrbe in več hrane za prebivalce
V primerjavi z letom 2023 so se stopnje samooskrbe zvišale pri žitih (na 81 %), krompirju (41 %), zelenjavi (37 %) in sadju (27 %). Pri živalskih proizvodih je rast zaznana le pri medu (51 %), medtem ko sta se samooskrbi pri mesu in jajcih nekoliko znižali.
Povečana samooskrba prispeva k večji stabilnosti slovenskega kmetijstva in zmanjšuje odvisnost od uvoza, kar pozitivno vpliva na domače gospodarstvo. Večja proizvodnja krepi lokalne dobavne verige, večja prehranska neodvisnost pa hkrati zmanjšuje izpostavljenost Slovenije globalnim motnjam v oskrbi s hrano, kar je ključnega pomena za dolgoročno gospodarsko stabilnost in varnost.
Povečanje samooskrbe je tako pomemben korak k trajnostnemu razvoju slovenskega kmetijstva in krepitvi gospodarstva, ki temelji na domačih virih in stabilni oskrbi prebivalstva.
