V dramatični potezi je hrvaška vlada v četrtek razrešila več direktorjev velikih državnih podjetij. Odločitev je članom uprav padla “čez noč” in je presenetila tudi javnost. Kot glavni razlog so oblasti navedle nov zakon o upravljanju državnega premoženja, usklajen z mednarodnimi standardi transparentnosti in korporativnega upravljanja.
Med razrešenimi so vodje podjetij kot so Hrvatska pošta, HŽ Infrastruktura, ACI d.d. (upravljavec marin in pristanišč), Hrvatska Lutrija, Odašiljači i veze (telekom in komunikacije), pa tudi direktor javnega zavoda za zdravstveno zavarovanje HZZO.
Poleg tega je razrešen tudi glavni državni inšpektor, pri katerem je policija (USKOK) izdala nalog za aretacijo zaradi suma korupcije, kar dodatno ostro poudarja razsežnost kadrovskega premika.
Na njihove položaje so že imenovani začasni vršilci dolžnosti, dokler ne bo po novih pravilih izpeljan javni razpis.
Kaj naj bi prinesel nov zakon — in zakaj zdaj tak preskok?
Po besedah vlade naj bi bila reforma nujna zaradi uvajanja višjih standardov vodenja državnega premoženja. Novi zakon o pravnih osebah v lasti Republike Hrvaške, kot je pojasnjenih v vladnem sporočilu, želi uvesti profesionalno kadrovanje, preglednost in odgovornost.
Država s tem sledi priporočilom OECD, ki poudarja, da morajo podjetja v državni lasti upravljati po načelih korporativne dobre prakse — s strokovnim menedžmentom in ne s politično kadrovanimi direktori.
Kot je povedal tiskovni predstavnik vlade, gre za prehodno fazo, saj bo prav tako kmalu v javno razpravo poslana uredba, ki bo jasno določila postopke izbire in imenovanja uprav ter nadzornih organov državnih podjetij.
To pomeni, da razrešitev ni spontana čistka brez logike, vsaj po uradnih navedbah, temveč del širše reforme, s katero želi Zagreb zagotavljati bolj učinkovito in profesionalno upravljanje državnih sredstev.
Reakcije in možne posledice
Kljub razlagi oblasti je poteza presenetljiva in povzroča negotovosti. Po poročilih hrvaških medijev so nekateri od razrešenih izvedeli za odločitev šele, ko je bila ta že sprejeta, torej brez predhodnega opozorila, vključno z ministri, ki zatrjujejo, da niso bili obveščeni.
Tako hitenje in netransparentnost pri razrešitvah vzbuja dvome. Kritiki opozarjajo, da bo zamenjava vodstev, četudi le začasna, močno ohromila delovanje ključnih državnih institucij, kot so pošta, železnica, komunikacije, zdravstveno zavarovanje in infrastruktura za turizem.
Če nova ureditev ne bo izvedena hitro in transparentno, obstaja tveganje, da bo to državljane drago stalo, saj se lahko obetajo slabše storitve, upočasnjeni postopki in možni pravni spori.
Preberite več:
Po drugi strani pa obstaja realna možnost, da reforma prinese resnično spremembo, saj bodo nova imena lahko bolj strokovno kadrovana, manj bi lahko bilo političnih kadrov in več odgovornosti. Če bo zakon uveljavljen dosledno, bi lahko to pomenilo preobrat v učinkovitosti državnih podjetij.
