Slovenija je tudi v letu 2024 ohranila značilno strukturo blagovne menjave, kjer majhno število velikih podjetij ustvarja glavnino izvoza in uvoza. Podatki Statističnega urada (SURS) razkrivajo, da velika podjetja prispevajo skoraj polovico vrednosti celotnega izvoza in uvoza blaga, medtem ko mikro in mala podjetja kljub številčnosti skupaj prispevajo le skromni del.
Izvoz velikih podjetij, ki zaposlujejo 250 ali več oseb, je v letu 2024 dosegel 61,2 % vrednosti celotnega slovenskega izvoza, uvoz teh podjetij pa 58,7 % vrednosti celotnega uvoza. Za primerjavo, mikro in mala podjetja skupaj prispevajo 16,4 % izvozne vrednosti in 20 % uvozne vrednosti.
Podatki kažejo, da velika podjetja prevzemajo osrednjo vlogo v mednarodni trgovini Slovenije. Medtem ko so številčna predvsem mikro in mala podjetja, je njihov prispevek k vrednosti blagovne menjave sorazmerno majhen. To pomeni, da je za stabilnost in rast slovenskega izvoza ključno spremljanje in podpora velikim igralcem, ki oblikujejo večino tokov blaga.
Kdo izvaža in kdo uvaža?
Leta 2024 je s tujino trgovalo 26.293 slovenskih izvoznikov in 52.676 uvoznikov blaga. Skoraj tri četrtine izvoznikov je bilo hkrati tudi uvoznikov, medtem ko so bili med uvozniki številnejši tisti, ki so se osredotočili zgolj na uvoz (63,1 %). Pretežni del vrednosti blagovne menjave so ustvarila podjetja, ki so sočasno izvažala in uvažala, kar pomeni 98,8 % celotnega izvoza in 93,5 % celotnega uvoza.
Podatki jasno kažejo, da je trgovina z blagom močno centralizirana, saj večina vrednosti prihaja od podjetij, ki poslujejo oboje izvozno in uvozno, medtem ko številčnejša, a manjša podjetja prispevajo le droben delež.
Največjo vrednost med uvozno-izvoznimi podjetji so dosegla podjetja, ki sodijo v področja B, C, D in E po SKD (rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z energijo in vodo ter ravnanje z odpadki). Skupno so ustvarila 74 % vrednosti izvoza in 60,4 % uvoza blaga.
V praksi to pomeni, da so tradicionalne industrije in energetika še vedno osrednji steber slovenske mednarodne trgovine. Sektorji, kot so storitve ali trgovina (SKD G), prispevajo bistveno manj k skupni vrednosti blagovne menjave.
Majhno število podjetij ustvarja večino
Razmerje med številčnostjo in vrednostjo je očitno tudi pri največjih podjetjih. 50 največjih izvoznikov (0,2 % vseh izvoznih podjetij) je ustvarilo 62,5 % izvozne vrednosti, 100 največjih več kot 69,8 %, 1.000 največjih pa kar 91,8 %.
Pri uvozu je razmerje podobno. 50 največjih uvoznikov je ustvarilo 62,3 % vrednosti, 100 največjih pa 67,7 %, medtem ko je 1.000 največjih ustvarilo 88,1 % uvoza.
Ti podatki potrjujejo trend, da blagovno menjavo Slovenije drži v svojih rokah le peščica velikih podjetij, medtem ko mikro in mala podjetja ostajajo obrobni akterji.
Regionalna razpršenost
Najvišjo vrednost blagovne menjave so ustvarila podjetja s sedežem v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 52,2 % izvoza in 64,3 % uvoza. Drugi največji delež izvoza (7,5 %) pripada podjetjem iz jugovzhodne Slovenije, uvoza pa podjetjem iz savinjske statistične regije.
Gospodarska dejavnost in logistična mreža ostajata močno osredotočeni v osrednji Sloveniji, kar je logično glede na dostopnost transporta, infrastrukturo in bližino glavnih trgov.
| Tip podjetja | Število | Delež izvoza | Delež uvoza |
| Velika (≥250 zaposlenih) | 0,9 % izvoznih, 0,7 % uvoznih | 61,2 % | 58,7 % |
| Mikro in mala (<50 zaposlenih) | 91,1 % izvoznih, 95,2 % uvoznih | 16,4 % | 20,0 % |
| Prvih 50 največjih izvoznikov | 0,2 % | 62,5 % | 62,3 % |
| Prvih 1.000 največjih izvoznikov | 3,8 % | 91,8 % | 88,1 % |
| Osrednjeslovenska regija | – | 52,2 % | 64,3 % |
Preberite več:
Slovenija ostaja izvozno usmerjena država, kjer peščica velikih podjetij nosi glavnino mednarodne trgovine. Medtem ko mikro in mala podjetja predstavljajo večino podjetniške populacije, njihov vpliv na skupno vrednost blagovne menjave ostaja omejen. Za prihodnost je ključnega pomena spodbujati rast in internacionalizacijo manjših podjetij, hkrati pa ohraniti konkurenčnost velikih igralcev, ki držijo gospodarstvo nad vodno gladino.
