Leto 2024 je pokazalo velike razlike v materialni blaginji gospodinjstev po državah Evropske unije. Dejanska individualna poraba (AIC) na prebivalca, izražena v standardu kupne moči (PKM), se je med 27 članicami gibala med 72 % in 141 % povprečja EU. To pomeni, da so nekatera gospodinjstva v določenih državah lahko porabila skoraj dvakrat več kot druga v državah z nižjo porabo.
Podatki, ki temeljijo na paritetah kupne moči, so del širše analize o porabi in bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca, ki jo je objavil Eurostat. Ta kaže, da so razlike v dejanski porabi manj izrazite kot razlike v BDP na prebivalca, kar pomeni, da se gospodinjstva v nekaterih državah kljub nižji gospodarski aktivnosti uspejo bolje prilagoditi in ohranjati višjo raven življenjskega standarda.
Kje so največje razlike?
Med državami EU je devet držav zabeležilo stroške industrijske proizvodnje na prebivalca nad povprečjem EU. Najvišje so bile te ravni v Luksemburgu, kjer je industrijska proizvodnja na prebivalca presegala povprečje EU za 41 %, sledita Nizozemska s 20 % in Nemčija z 18 % nad povprečjem.
Po drugi strani je 18 držav imelo stroške industrijske proizvodnje pod povprečjem EU. Najnižji so bili na Madžarskem, kjer so bili za 28 % nižji, v Bolgariji in Estoniji pa za 26 % pod povprečjem.
BDP na prebivalca
Bruto domači proizvod na prebivalca, ki meri gospodarsko aktivnost države, je pokazal še večje razlike. Deset držav je preseglo povprečje EU, pri čemer je Luksemburg izstopal z 242 % povprečja, sledili sta Irska z 211 % in Nizozemska s 136 %.
Na drugi strani lestvice so države z najnižjim BDP na prebivalca: Bolgarija (66 % povprečja EU), Grčija (70 %) in Latvija (71 %).
Slovenija je bila v letu 2024 glede dejanske individualne porabe na prebivalca v standardih kupne moči pod povprečjem EU, in sicer za približno 13 do 15 odstotkov. Dejanska individualna potrošnja Slovenije je tako okoli 85–87 % povprečja EU.
Razlike v porabi in gospodarski aktivnosti kažejo na neenakosti v življenjskem standardu med državami EU. Medtem ko nekatera gospodinjstva uživajo višjo raven materialne blaginje, se druge soočajo z omejenimi možnostmi. Razumevanje teh razlik je ključno za oblikovanje politik, ki bodo spodbujale bolj uravnotežen razvoj in zmanjševanje socialnih neenakosti v Evropi.
