Slovenska vlada je sprejela novo Slovensko startup strategijo, ki določa cilje in ukrepe za razvoj zagonskih podjetij do leta 2030. Namen strategije je okrepiti slovenski startup ekosistem in državo postaviti med najbolj privlačna okolja za nastajanje ter rast inovativnih podjetij v Evropi.
Na ministrstvu poudarjajo, da slovensko gospodarstvo za višjo konkurenčnost potrebuje prehod v dejavnosti z večjo dodano vrednostjo. Prav hitro rastoča inovativna podjetja naj bi bila eden ključnih motorjev tega prehoda. Strategija je nastajala v tesnem sodelovanju z deležniki iz podjetniškega okolja, med katerimi so startupi, inkubatorji in skladi tveganega kapitala, ter z več ministrstvi.
Cilj strategije je ustvariti pogoje, v katerih bodo slovenska inovativna podjetja lažje razvijala prebojne tehnologije in jih uspešno lansirala na globalne trge.
Ambiciozni cilji do leta 2030
Strategija postavlja več merljivih ciljev, ki naj bi jih Slovenija dosegla v naslednjih letih. Med najpomembnejšimi so podvojitev števila startupov na milijon prebivalcev ter kar desetkratno povečanje investicij na prebivalca.
Poleg tega država načrtuje tudi vsaj 25-odstotno povprečno letno rast startup sektorja, merjeno po številu zaposlenih, prihodkih in plačanih davkih. Eden od ključnih ciljev je tudi dolgoročno ohranjanje poslovnih in razvojnih funkcij podjetij v Sloveniji, kar naj bi preprečilo selitev inovativnih podjetij v tujino.
Za spremljanje izvajanja strategije bo vlada ustanovila poseben usmerjevalni odbor, ki bo kot medresorska skupina koordiniral izvajanje ukrepov in spremljal doseganje zastavljenih ciljev.
Pet ključnih pobud za razvoj ekosistema
Strategija temelji na petih strateških pobudah, ki pokrivajo različne vidike razvoja startup okolja. Prva pobuda je krepitev podpornega okolja za startup in scaleup podjetja. Med ukrepi so prenova definicije startup podjetij, stabilnejše financiranje podpornih organizacij ter vzpostavitev centralne baze podatkov o razvoju startup ekosistema. Pomemben element je tudi bolj enotna promocija slovenskega startup okolja doma in v tujini.
Drugi steber predstavlja razvoj trga tveganega kapitala. Strategija predvideva okrepitev javno-zasebnih skladov, ki bodo sofinancirali vlaganja zasebnih investitorjev, ter analizo že uvedenih davčnih spodbud za vlaganja v tvegani kapital.
Tretja pobuda se nanaša na nagrajevanje zaposlenih. Vlada namerava spremljati izvajanje zakonodaje o udeležbi zaposlenih pri dobičku ter razvoj modelov opcijskega nagrajevanja, ki so v startup svetu zelo razširjeni.
Četrti sklop ukrepov se osredotoča na privabljanje globalnih visokotehnoloških talentov. Predvideni so hitrejši postopki za pridobivanje delovnih dovoljenj za tujce, možnost združevanja družin zaposlenih v startup podjetjih ter digitalizacija postopkov zaposlovanja tujih strokovnjakov.
Preberite več:
Poseben poudarek strategije je tudi uvedba nove pravnoorganizacijske oblike podjetja, imenovane vitka družba. Ta naj bi bila posebej prilagojena potrebam startup podjetij. Nova oblika naj bi združevala prednosti delniške družbe, kot sta odprtost za vlagatelje in lažji prenos lastništva, ter preprostost družbe z omejeno odgovornostjo. Ustanovitev, spremembe in poslovanje naj bi bili v celoti digitalizirani, kar naj bi podjetnikom olajšalo administrativne postopke. Strategija poleg petih glavnih pobud vključuje še vrsto dodatnih ukrepov za izboljšanje podjetniškega okolja in večjo mednarodno prepoznavnost slovenskih startupov.
