Državni naftni velikan PDVSA napoveduje, da bo Venezuela letos povečala proizvodnjo nafte za 18 odstotkov. Ključ do tega naj bi bila reforma zakona o ogljikovodikih, ki sektor odpira zasebnemu kapitalu. Parlament je predlog potrdil v prvem branju.
“Imeli smo zakon, ki ni ustrezal potrebam industrije. Cilj za leto 2026 je rast za vsaj 18 odstotkov,” je za belgijski javni servis RTBF dejal izvršni direktor PDVSA Héctor Obregón. Trenutna proizvodnja znaša okoli 1,2 milijona sodov dnevno, kar pomeni, da Venezuela cilja na približno 1,4 milijona sodov.
Za primerjavo: leta 2008 je Venezuela še proizvedla 3,2 milijona sodov dnevno. Desetletja nacionalizacije pod Hugom Chávezom, korupcije in mednarodnih sankcij so proizvodnjo zrušila na zgolj tretjino nekdanje ravni, čeprav država razpolaga z največjimi dokazanimi naftnimi rezervami na svetu, ocenjenimi na 303 milijarde sodov oziroma 17 odstotkov svetovnih zalog.
Reforma, ki jo je predložila začasna predsednica Delcy Rodríguez, odpravlja nekatera načela nacionalizacije iz leta 2006. Trenutni zakon od PDVSA zahteva večinski delež v vseh skupnih podvigih s tujimi partnerji. Novi predlog zasebnim podjetjem omogoča neposredno trženje nafte, odpiranje bančnih računov v poljubni valuti in jurisdikciji ter prevzem tehničnega in operativnega vodenja projektov, čeprav PDVSA obdrži večinski lastniški delež.
Kot poroča Al Jazeera, številni analitiki menijo, da je bil zakon pripravljen pod pritiskom Washingtona. Združene države so 3. januarja v vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, nato pa razglasile 500 milijard dolarjev vreden energetski sporazum z Venezuelo. Ameriška administracija od takrat odkrito poudarja, da želi nadzor nad venezuelsko nafto, in je že podelila licence trgovcem Vitol in Trafigura za izvoz 4,8 milijona sodov venezuelske nafte.
3 Odgovora
Od 3,2 na 1,2 milijona sodov v 18 letih. Največje rezerve na svetu, a proizvodnja pada. To je cena nacionalizacije brez znanja.
500 milijard dolarjev energetski sporazum po zajemu Madura. Washington zdaj odkrito pove, kaj želi.
18 – odstotna rast zveni ambiciozno, dokler ne pogledaš, da je to še vedno manj kot polovica proizvodnje izpred dveh desetletij.