Nedavni vetrolom je po prvih celovitih ocenah poškodoval več kot 200.000 kubičnih metrov lesa, kar je bistveno več od začetnih napovedi. Čeprav gre za naravno nesrečo z omejenim vplivom, ima dogodek lahko precej širše posledice za lesno industrijo in trg lesa.
Največ škode je nastalo na Gorenjskem in v delu severne Slovenije, dodatne poškodbe pa so zabeležene tudi na Pohorju in v jugovzhodnem delu države. Posebnost tokratnega vetroloma je razpršenost poškodb, kar pomeni, da ni prizadetih le nekaj večjih površin, ampak številni manjši odseki po celotni državi.
Prav ta razpršenost predstavlja enega največjih izzivov. Sanacija bo zahtevnejša, dražja in časovno daljša, saj je treba pregledati in obdelati veliko število manjših lokacij. To povečuje stroške lastnikom gozdov in hkrati otežuje organizacijo odkupa in transporta lesa, so sporočili iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Kratkoročni pritisk na trg lesa
V takšnih primerih se običajno pojavi kratkoročni presežek lesa na trgu, saj je treba poškodovano drevje hitro posekati in spraviti iz gozda. To lahko začasno zniža odkupne cene, zlasti za iglavce, kjer je pritisk največji.
Posebej izpostavljena je smreka, ki jo je treba odstraniti v zelo kratkem času, sicer obstaja veliko tveganje za namnožitev podlubnikov. Rok za sanacijo je že konec maja, kar pomeni, da bodo naslednji tedni ključni za preprečevanje dodatne škode.
Če sanacija ne bo dovolj hitra, se lahko škoda bistveno poveča. Podlubniki lahko v poškodovanih gozdovih povzročijo verižno reakcijo, ki preseže prvotne učinke vetroloma. V preteklosti so prav takšni dogodki vodili do večletnih težav v gozdarstvu.
Za lesno industrijo to pomeni dvojni učinek. Kratkoročno večja ponudba lesa, srednjeročno pa potencialno zmanjšanje kakovostne surovine, če pride do širjenja škodljivcev.
Vloga lastnikov in organizacije trga
Zaradi razpršenosti škode Zavod za gozdove ne bo mogel pravočasno pregledati vseh območij, zato bodo morali večji del odgovornosti prevzeti lastniki gozdov. To pomeni večjo potrebo po koordinaciji, organizaciji dela in sodelovanju z izvajalci.
Hkrati se ponovno pokaže strukturna posebnost slovenskega gozdarstva, velika razdrobljenost lastništva, ki v takšnih situacijah dodatno otežuje hitro in učinkovito sanacijo.
Preberite več:
Vetrolom je tudi gospodarski izziv, saj vpliva na cene lesa, stroške podjetij in razpoložljivost surovine za industrijo. Če bo sanacija uspešna, bo vpliv omejen na kratkoročne tržne premike. Če pa pride do zamud in širjenja škodljivcev, se lahko posledice poznajo še več let.
