Na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra so predstavili vizijo razvoja slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema do leta 2040, ki pokriva celoten prehranski krog – od pridelave in predelave do trgovine in potrošnika. Cilj dokumenta, ki ga pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo v sodelovanju z različnimi deležniki, je vzpostaviti trajnosten, konkurenčen in odporen prehranski sistem, ki bo kos izzivom prihodnosti.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je poudarila, da mora biti razvoj kmetijstva skupen proces, ki presega ozke sektorje in vključuje vse deležnike. “Govorimo o prehranskem sistemu, v katerem vsi uživamo. Zato je vključujoče sodelovanje ključno,” je dejala. Izpostavila je tudi pomen krepitve zaupanja v domačo pridelavo hrane in podpore kratkim lokalnim verigam, ki zmanjšujejo cenovne pritiske in stkejo močnejše vezi med kmeti in potrošniki.
Ob tem je ministrica napovedala nadaljevanje promocije trajnostne hrane in prizadevanja za večjo prepoznavnost slovenskih živil, saj je po njenem mnenju zaupanje potrošnikov ključ za razvoj agroživilskega sektorja.
Raziskave in analiza trendov do leta 2040
Profesor Emil Erjavec z Biotehniške fakultete v Ljubljani je predstavil temeljito študijo, ki obsega približno 150 kazalnikov, povezanih z ekonomskim položajem slovenskega kmetijstva, vplivi na okolje in družbenimi izzivi podeželja. Poudaril je, da se Slovenija nahaja na prelomnici ključnih izzivov, kot so podnebne spremembe, demografska kriza in izguba biotske raznovrstnosti.
“Zadnji trenutek je, da jasno opredelimo vizijo razvoja in si prizadevamo za trajnost, saj se bodo sicer negativni trendi poslabšali,” je opozoril.
Med največjimi izzivi je izpostavil demografske težave in pomanjkanje mladih, ki bi prevzeli kmetije, ter stagnacijo v živinoreji, predvsem prašičereji. Kot priložnost vidi rast ekološkega kmetijstva, ki naj bi do leta 2040 doseglo 25-odstotni delež, a je za to potrebna močnejša vpetost v zahteve celotnega prehranskega sistema.
Raznoliki pogledi na prihodnost
V razpravi so sodelovali tudi predstavniki kmetijskega in turističnega sektorja ter potrošniških organizacij. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je poudaril dvojno vlogo kmetij – večje zagotavljajo prehransko varnost, manjše pa ohranjajo podeželsko identiteto.
Borut Florjančič iz Zadružne zveze je izpostavil pomen povezovanja prek zadrug za krepitve pogajalske moči znotraj prehranskih verig. Tatjana Buzeti iz Zveze društev ekoloških kmetov je opozorila na pomanjkljivo podporo ekološkemu kmetijstvu in na nujnost jasnih, merljivih ciljev do leta 2040.
Tatjana Zagorc iz Gospodarske zbornice Slovenije je spomnila na pomembnost zmanjševanja odvisnosti predelovalne industrije od uvoza, s poudarkom na uporabi domačih surovin. Jasmina Bevc Bahar iz Zveze potrošnikov Slovenije pa je opozorila, da imajo potrošniki pogosto iluzijo izbire hrane, saj nimajo dovolj informacij o njeni lokalnosti in trajnosti. “Brez jasnih standardov in transparentnosti standardov govorimo o navidezni izbiri,” je poudarila.
Preberite več:
Vizija “Naše kmetijstvo in hrana 2040” si prizadeva vzpostaviti trajen dialog med vsemi udeleženci v prehranski verigi in postaviti temelje za pravičnejši, bolj konkurenčen in trajnosten sistem. Posvet, ki je del širšega procesa, se izvaja od marca in vključuje sodelovanje strokovnjakov, kmetov, nevladnih organizacij, potrošnikov ter širše javnosti. Jeseni načrtujejo nadaljnje tematske delavnice, ki bodo še poglobile razpravo o prihodnosti slovenskega kmetijstva in prehrane.
