Ministrstvo za finance je danes sporočilo, da je vlada s predstavniki sindikatov dosegla dogovor o uskladitvi dohodninskih olajšav in lestvice za leto 2026. Uskladitev bo bistveno višja od prvotno predvidene in bo zavezance za dohodnino davčno razbremenila za skupaj 150 milijonov evrov.
Minister za finance Klemen Boštjančič je uspel doseči soglasje s sindikalnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Po dogovoru se bodo olajšave in meje davčnih razredov uskladile v višini 75 odstotkov rasti povprečne plače – konkretno za 5,55 odstotka. To je precej več od minimalnih 3,7 odstotka, kolikor je vlada predlagala septembra.
Od 130 do 250 evrov več na leto
Ministrstvo je pripravilo izračune, ki jasno kažejo, kdo in koliko bo pridobil. Zaposleni z minimalno plačo bodo letno dobili približno 220 evrov več neto dohodka. Tisti s povprečno plačo lahko pričakujejo okoli 130 evrov več, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa okoli 250 evrov letno.
V odstotkih gledano bo neto plača zaradi davčnih prilagoditev višja za približno pol odstotka. Zvišanje bo vsaj delno ublažilo pritisk rastočih življenjskih stroškov, čeprav bo hkrati obvezni zdravstveni prispevek višji za predvidoma 6,5 odstotka.
Zakaj je uskladitev višja od pričakovane
Zakon o dohodnini določa, da mora biti uskladitev najmanj 50 odstotkov medletne rasti plač. V prvotnem predlogu proračuna je vlada predvidela zgolj to minimalno zakonsko uskladitev. Boštjančič pa je vztrajal pri pogajanjih s socialnimi partnerji in po več poskusih dosegel kompromis s sindikati na 75 odstotkov.
Delodajalci so se po nedavni prekinitvi aktivnosti v okviru ESS iz pogajanj umaknili, tako da je bil dogovor dosežen le s sindikati. To razkriva napetosti v socialnem dialogu, a hkrati kaže ministrovo odločnost, da kljub temu zagotovi višjo davčno razbremenitev zaposlenih.
Kaj to pomeni za proračun
Razlika med prvotnim predlogom in dogovorjeno uskladitvijo znaša 50 milijonov evrov. Prvotno je vlada načrtovala, da se bo v proračun od dohodnine nateklo približno 100 milijonov evrov manj prihodkov. Z dogovorjeno uskladitvijo bo ta izpad večji – skupaj 150 milijonov evrov.
Gre za dodatno obremenitev javnih financ v času, ko se vlada sooča z izzivi vzdržnosti proračuna. Vendar je na ministrstvu ocena, da je davčna razbremenitev zaposlenih nujna, saj rast nominalnih plač zaradi inflacije brez ustrezne uskladitve dohodninske lestvice pomeni prikrito višje obdavčevanje.
Kaj sledi
Državni zbor bo predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026 obravnaval že prihodnji teden na redni novembrski seji, ki se začne v ponedeljek. Dogovorjena uskladitev bo vključena v ta zakonski predlog.
Uskladitev dohodninske lestvice je mehanizem, ki bi moral preprečevati, da se davčno breme zaradi inflacije avtomatsko povečuje. V praksi pa že leta ostaja politično vprašanje, saj je odvisna od pogajanj med vlado in socialnimi partnerji.
Današnji dogovor prihaja v obdobju, ko se pripravlja tudi implementacija evropske direktive o transparentnosti plač. Od junija 2026 bodo morali delodajalci v oglasih za delo navajati začetne plače in ne bodo smeli več spraševati kandidatov o njihovi prejšnji plači.
