Od prvega januarja 2026 se bo ena najbolj razvpitih tem na Obali, vinjete na štiripasovnici med Škofijami, Koprom in Izolo, končno premaknila v prakso. Vlada je namreč potrdila spremembe uredbe o kategorizaciji državnih cest, s katerimi se hitri cesti Škofije–Koper in Koper–Izola prekategorizirata v glavni cesti. Prevedeno v jezik vsakdanjega voznika: osebna vozila na tem odseku vinjete ne bodo več potrebovala.
Gre za odločitev, ki je zorela dolgo. Precej dlje, kot bi si želeli lokalni prebivalci, ki so leta opozarjali, da cestninski režim na tem delu ni logičen, ne prometno ne družbeno. Še posebej zato, ker gre za cestni koridor, ki je tesno prepleten z vsakdanjimi migracijami med občinami – od dela do šole, zdravnikov ali opravil v večjih središčih. A odločitev ni padla sama od sebe. V ozadju je precej pritiskov, političnih predlogov, zavrnjenih zakonov in birokratskega prilagajanja, ki je vlado pripeljalo do trenutne rešitve.
Dolga pot do spremembe
Čeprav se zdi, da je vlada odločitev dokončno sprejela šele zdaj, se je politična dinamika premaknila že jeseni. Ob regijskem obisku v Pomurju je vlada napovedala, da bo vinjeta na obalni štiripasovnici ukinjena z novim letom. S tem je, vsaj začasno, zaključila razprave, ki so se vlekle skozi več mandatov, tako na ravni države kot lokalnih skupnosti.
Odločitev ni bila samoumevna. Ministrstvo za infrastrukturo in Dars sta dolgo zagovarjala stališče, da bi poseganje v sistem elektronskih vinjet porušilo enotnost cestninjenja. A pritisk se je stopnjeval. Pobuda poslanke SD Meire Hot in poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Zize je zbrala približno 8000 podpisov. SDS je nato predlagala novelo zakona, ki bi isti odsek izločila iz sistema cestninjenja, a jo je parlament zavrnil.
Vlada je naposled ubrala smer, ki omogoča spremembo, hkrati pa ohranja stabilnost sistema. Ključni trik je nova kategorizacija: hitri cesti sta prešli med glavne ceste, kar omogoča, da postaneta t. i. izbirni cestninski cesti, torej se cestnina zaračuna le težjim vozilom nad 3,5 tone, osebni avtomobili pa so izključeni.
Zakaj je vlada zdaj popustila?
Na prvi pogled lahko odločitev interpretiramo kot politično pragmatično, saj je pritisk na terenu postal premočan, sprememba pa relativno enostavno izvedljiva, če se prilagodi kategorizacija.
Infrastrukturno ministrstvo poudarja, da sprememba ohranja logiko sistema, ker ne uvaja izjem,, temveč začasno rešitev, vezano na razvoj širše prometne mreže. Ko bo zgrajena hitra cesta Koper–Dragonja, naj bi se režim ponovno prilagodil.
Drug pomemben argument ministrstva je izboljšanje prometne varnosti. Doslej so številni vozniki uporabljali vzporedne lokalne ceste, da bi se izognili nakupu vinjete. Te ceste niso zgrajene za takšne obremenitve, v naseljih pa je to pomenilo več hrupa, več tranzita in več nevarnosti. Z ukinitvijo vinjet bo ta motivacija izginila.
Kaj se bo dejansko spremenilo?
Najvidnejši učinek bo doletel vsakdanji promet v tržaško-koprskem in koprsko-izolskem zaledju. Občani, ki so se doslej izogibali štiripasovnici, bodo na njej lahko vozili brez dodatnega stroška. To bo razbremenilo nekatere najbolj obremenjene lokalne ceste, predvsem skozi Škofije, Dekane in obalna naselja, kjer so se prometni tokovi pogosto prelivali skozi gosto pozidana območja.
Tudi turistični promet bo lažji. Obala je namreč edina regija, kjer so razdalje med občinami tako kratke, da se mnogi vozniki znajdejo v dilemi: ali kupiti vinjeto za nekaj kilometrov, ali izbirati manj varne alternativne ceste. Z novim režimom se bo slika poenotila.
Preberite več:
Kljub temu sprememba ni sistemska, temveč začasna. To poudarja tudi vlada. Zamisel je, da se prometna ureditev spet prilagodi, ko bo južna obalna vpadnica – hitra cesta proti Dragonji – zgrajena. Do takrat gre za kompromis, ki je dovolj trden, da ne ruši celotnega cestninskega sistema, a hkrati dovolj prožen, da odgovori na realne potrebe regije.
