Na seji odbora za gospodarstvo je slovenska vlada podprla povečanje namenskega premoženja in kapitala Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada. Gre za razmeroma majhen, a simbolno in operativno pomemben ukrep, s katerim država krepi finančne zmogljivosti ključne institucije za spodbujanje okoljskih in energetskih naložb.
V skladu s sprejetim sklepom se bosta namensko premoženje in kapital Eko sklada povečala za 100.755,64 evra, sredstva pa bodo zagotovljena iz proračunske postavke 231338 – Dokapitalizacija Ekološko razvojnega sklada RS. Povečanje bo neposredno namenjeno financiranju okoljskih naložb z ugodnimi pogoji, predvsem na področju obnovljivih virov energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
Krepitev vloge Eko sklada v energetski tranziciji
Eko sklad ima v slovenskem prostoru že vrsto let osrednjo vlogo pri financiranju okoljskih projektov. Njegova osnovna naloga je omogočati ugodna posojila in nepovratna sredstva za naložbe, ki prispevajo k večji energetski učinkovitosti, rabi obnovljivih virov energije in zmanjševanju okoljskih obremenitev.
Povečanje kapitala sklada pomeni predvsem več manevrskega prostora pri kreditiranju. Vsako dodatno povečanje namenskega premoženja omogoča Eko skladu, da sredstva posoja po ugodnejših obrestnih merah, kar je v času še vedno relativno visokih obrestnih mer na trgu posebej pomembno.
Čeprav znesek dokapitalizacije ni velik v absolutnem smislu, ima jasen signalni pomen: država s tem potrjuje, da Eko sklad ostaja eno ključnih orodij pri izvajanju podnebne, energetske in okoljske politike.
Upravičenci: podjetja, občine in prebivalci
Sredstva bodo namenjena širokemu krogu upravičencev. Do ugodnega financiranja lahko dostopajo:
- pravne osebe,
- samostojni podjetniki,
- zasebniki,
- ter gospodinjstva in posamezniki.
Največ poudarka bo namenjenega naložbam v sončne elektrarne, toplotne črpalke, energetske sanacije stavb in druge ukrepe, ki prispevajo k zmanjševanju porabe fosilnih goriv in emisij toplogrednih plinov.
Takšna usmeritev je skladna tako z nacionalnimi cilji kot tudi z evropskimi zavezami Slovenije na področju podnebne nevtralnosti, kjer imajo prav decentralizirane naložbe pomembno vlogo.
Pomen ugodnega financiranja v času energetske negotovosti
V zadnjih letih so energetski trgi zaznamovani z visoko volatilnostjo, kar se neposredno odraža tudi v investicijski dinamiki. Ugodna posojila Eko sklada pogosto predstavljajo ključni sprožilec, da se investicije sploh izvedejo, zlasti pri manjših podjetjih in gospodinjstvih.
Povečanje kapitala sklada zato pomeni tudi blaženje investicijskih tveganj in spodbudo k nadaljnjemu zelenemu prehodu. Čeprav je tokratni znesek omejen, je pomemben del širše slike, v kateri se država vse bolj opira na kombinacijo evropskih sredstev, proračunskih virov in specializiranih finančnih institucij.
Odločitev vlade je mogoče razumeti kot operativni, a konsistenten ukrep v smeri krepitve trajnostnega financiranja. V času, ko se energetska politika pogosto lomi med dolgoročnimi cilji in kratkoročnimi proračunskimi omejitvami, takšne poteze kažejo na zavedanje, da so stabilni in predvidljivi finančni mehanizmi ključni za uspešno energetsko tranzicijo.
Za Eko sklad pomeni dokapitalizacija dodatno stabilnost, za vlagatelje pa jasen signal, da država še naprej podpira naložbe, ki imajo dolgoročne okoljske in ekonomske učinke.
