Danes je vlada sprejela osnutek proračunskega načrta za leto 2026, ki bo v kratkem poslan v Bruselj v okviru fiskalne koordinacije držav članic evrskega območja. Dokument vsebuje glavne smernice glede javnofinančnih ciljev in fiskalnih ukrepov ter predvideva primanjkljaj v višini 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Hkrati naj bi bruto državni dolg ostal pod pragom 66 odstotkov BDP.
Po informacijah s finančnega ministrstva je slovenski proračun usklajen s fiskalnimi pravili EU, pri čemer upošteva nacionalno odstopno klavzulo, ki predvideva povečane obrambne izdatke. Rasti očiščenih odhodkov so znotraj meja, določenih v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025-2028, ki je bil pred časom ocenjen kot ustrezen.
Vlada bo za leto 2026 še posebej posvečala pozornost vlaganjem v ključna razvojna področja, kot so obramba, varnost, zdravstvo, znanje in infrastruktura. Pomembna bodo tudi sredstva za dostopno ter kakovostno energetsko oskrbo, obnovo cestnih in železniških povezav, razvoj stanovanjskega fonda in pospeševanje gospodarske preobrazbe na poti k večji produktivnosti.
Obnova po lanskih poplavah se bo nadaljevala, prav tako pa bodo v okviru evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike potekale pomembne reforme in investicije.
Primanjkljaj se bo povečal zaradi obrambnih izdatkov
Za leto 2025 je javnofinančni primanjkljaj ocenjen na okoli 2,4 odstotka BDP, kar predstavlja povečane izdatke zaradi plačnih reform v javnem sektorju, rasti investicij, višjih stroškov za zdravstvo in pokojnine, vključno z dodatki za upokojence. Za leto 2026 je predvideno zvišanje primanjkljaja na 2,8 odstotka BDP, pri čemer brez povečanja obrambnih izdatkov ostaja primanjkljaj okoli 2,4 odstotka.
Bruto državni dolg, ki je letos ocenjen na 66 odstotkov BDP, naj bi se tudi prihodnje leto zadržal pod to mejo, kar izkazuje zavezanost vlade do vzdržnosti javnih financ tudi v prihodnjih letih.
Finančni minister Klemen Boštjančič je ob predstavitvi proračunskega načrta izpostavil, da je ključno zniževanje primanjkljaja, a ne na račun socialne varnosti in razvoja. Poudaril je, da si želi finančno stabilno državo, ki bo hkrati socialno odgovorna, varna in usmerjena k prihodnosti.
Preberite več:
Proračunski načrt bo po proceduri najprej obravnavan na delovnih telesih in nato v Državnem zboru, kjer naj bi bil potrjen do novembra. Poleg ključnih številk proračuna bo v ospredju tudi zagotovitev sredstev za boljše javne storitve in investicije v razvoj.
