Kljub kritikam in nesoglasjem med socialnimi partnerji vlada Republike Slovenije ostaja pri svojem predlogu za uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače. To izjemo je potrdilo ministrstvo za finance in kabinet predsednika vlade Roberta Goloba, ki sta poudarila, da bo v prihodnjih dneh stekel dialog s socialnimi partnerji v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).
Kljub temu so v zadnjih dneh sledile ostre izjave predvsem iz vrst Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki grozi celo z izstopom iz socialnega dialoga, če vlada ne bo upoštevala pripomb gospodarstva.
Izhodišča za 14. plačo so potrjena
Izjava finančnega ministra Klemna Boštjančiča z nedavnega kongresa Gibanja Svoboda je bila v javnosti delno napačno razumljena. Minister je namreč nikoli ni izrazil, da bi vlada odstopila od uvedbe obvezne božičnice, temveč je poudaril pomen dialoga brez ultimatumov, kot so sporočili iz stranke. Na ministrstvu in premierjevem kabinetu so znova poudarili, da je stališče vlade jasno in da so izhodišča za uvedbo zakonsko predlagane 14. plače že potrjena.
Boštjančič je pojasnil, da bo socialni dialog omogočil, da socialni partnerji najdejo skupni imenovalec in pokazal spore, na podlagi česar bodo sprejeli nadaljnje korake. Pri tem je kritiziral strogo kritičnost nekaterih gospodarstvenikov, ki predhodno zavračajo vse predloge, ne da bi sedli k resnemu pogovoru.
Minister je zelo jasen tudi v svojem stališču, da je socialni dialog ne le vladna obveza, ampak tudi vzajemna odgovornost vseh deležnikov. Odgovarja tudi na očitke, da vlada delodajalcem nalaga dodatno breme, a obenem poudarja, da vlada išče rešitve, ki so ekonomsko vzdržne in družbeno sprejemljive.
Za mnogo podjetij prevelik zalogaj
Predstavniki gospodarstva pa opozarjajo, da uvedba obvezne božičnice v predlagani višini za veliko podjetij ni izvedljiva brez ogrožanja konkurenčnosti in delovnih mest. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, na čelu s predsednikom Blažem Cvarom, je izrazila močan odpor proti uvedbi, ki naj bi bila po njihovem mnenju kaprica in ne raba za realno podporo gospodarstvu. Cvar je tudi zagrozil z izstopom zbornice iz Ekonomsko-socialnega sveta, če vlada ne bo upoštevala stališč gospodarstva.
Na drugi strani pa sindikalne organizacije, kot je Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, v predlogu vidijo korak k pravičnejši razdelitvi dohodkov in socialni varnosti za delavce. Predsednik KS 90 Damjan Volf poudarja, da mora božičnica postati pravica vseh zaposlenih, vključno z javnim sektorjem, pri čemer mora država omogočiti davčne ugodnosti, ki bodo povečale neto prejemke.
Sindikalni predstavniki vztrajajo tudi pri spoštovanju socialnega dialoga, saj menijo, da lahko le skupni dogovor zagotovi dolgoročno vzdržnost ukrepa, ki naj ne bi negativno vplival na druge pravice zaposlenih.
Različni scenariji finančnih posledic
Glede finančnih posledic obvezne božičnice so na ministrstvu za finance pripravili različne scenarije. Pri predlogu, ki predvideva izplačilo polovice minimalne plače in oprostitev davkov ter prispevkov, bi javnofinančni odhodki narasli za približno 118 milijonov evrov letno za izplačilo javnim uslužbencem, po drugi strani pa bi davčni izplen zaradi oprostitev padel za več kot 250 milijonov evrov.
Obvezna božičnica naj bi tudi vplivala na izplačila za delovno uspešnost in poslovne rezultate podjetij. Ob tem minister poudarja, da mora biti uvedba premišljena in skladna z ekonomskimi zmožnostmi podjetij, kar bo predmet pogajanj.
Preberite več:
Vlada sicer razmišlja o različnih pravnih poteh uvedbe božičnice, bodisi po zakonski poti bodisi z interventnim zakonom. Zdaj je ključni trenutek za odprt dialog z vsemi socialnimi partnerji, ki naj bi potekal v prihodnjih dneh.
