Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji zavrnila pobudo skupine predlagateljev, ki so zahtevali začasno zadržanje izvajanja Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Po oceni vlade niso izpolnjeni osnovni pogoji za ustavno presojo, še manj pa za začasno zadržanje zakona, ki je bil v ključnih delih že izveden.
S tem je vlada jasno sporočila, da pri zakonu, ki je v gospodarstvu sprožil precej polemik, ne vidi pravne podlage za poseg ustavnega sodišča v obliki začasne ustavitve.
Po stališču vlade pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa, ki je eden temeljnih pogojev za začetek postopka pred Ustavno sodišče Republike Slovenije. Kot ključno škodljivo posledico navajajo visoke finančne obremenitve delodajalcev, vendar vlada poudarja, da te obremenitve niso več hipotetične, temveč so že nastale oziroma bi morale biti realizirane v skladu z zakonom.
Ravno zaradi tega po mnenju vlade ni izpolnjen pogoj verjetnosti nastanka težko popravljivih posledic, ki bi jih lahko preprečilo začasno zadržanje zakona.
Začasno zadržanje bi bilo brez učinka
Vlada bo ustavnemu sodišču predlagala, naj pobudo za začasno zadržanje zavrže že iz procesnih razlogov. Če tega ne bi storilo, pa bo vlada podredno predlagala, naj se zahteva zavrne kot vsebinsko neutemeljena.
Ključni argument je časovni, saj je rok za izplačilo zimskega regresa že potekel. Delodajalci so morali regres izplačati najpozneje do 18. decembra 2025, prav tako je na ta dan potekel rok za morebitni zamik izplačila četrtine regresa za tiste, ki so izpolnjevali pogoje iz zakona.
Zadržanje ni popravljanje preteklosti
Vlada se pri svojem stališču sklicuje tudi na ustaljeno ustavnosodno prakso, po kateri začasno zadržanje zakona ni namenjeno odpravljanju že nastalih posledic, temveč izključno preprečevanju prihodnjih. Kadar so učinki zakona že nastopili, začasno zadržanje ne more več doseči svojega namena.
Po mnenju vlade bi bila zato odločitev o zadržanju v tem primeru procesno in vsebinsko prazna.
Zakon velja, ne glede na pomisleke
Čeprav vlada v tej fazi ne ocenjuje vsebine zakona z vidika ustavnosti, je sporočilo gospodarstvu jasno: obveznosti iz ZPZR ostajajo, vsaj dokler ustavno sodišče ne odloči drugače v morebitnem rednem postopku presoje.
Za podjetja to pomeni, da pravnomočnega zadržanja ni, prav tako pa ni signala, da bi se zakon v kratkem spreminjal. V praksi se tako nadaljuje stanje, v katerem je bil zimski regres uveden kot obveznost, ne glede na različno finančno sposobnost delodajalcev.
Preberite več:
Primer zimskega regresa znova odpira vprašanje časovne in vsebinske usklajenosti zakonodaje, zlasti kadar gre za ukrepe, ki neposredno posegajo v poslovanje podjetij. Ne glede na to, kako se bo ustavno sodišče v prihodnje opredelilo do zakona kot celote, začasna pravna rešitev za leto 2025 očitno ni več mogoča.
