Danes je vlada sprejela sklep o aktivaciji sheme subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, ki bo veljala v izbranih gospodarskih panogah. Namen sheme je predvsem ohranjanje delovnih mest in zaščita podjetij pred odpuščanji, hkrati pa omogoča, da podjetja prebrodijo začasne težave brez večjih izgub. Skrajšani delovni čas bo veljal tri mesece, od 5. decembra 2025 do 5. marca 2026, je po seji vlade povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
“Gre za ukrep, ki zaposlenim zagotavlja delovna mesta, podjetjem pa možnost preživetja v trenutkih, ko se naročila zmanjšujejo,” je pojasnil Mesec na novinarski konferenci. Shema temelji na zakonu o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga je Državni zbor sprejel junija letos.
Kdo lahko koristi shemo in kako deluje?
Subvencionirani skrajšani delovni čas bo veljal za panoge, pri katerih so v zadnjem obdobju opazili upad naročil. Vlada je določila devet panog, kjer bo ukrep izveden: proizvodnja oblačil, proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov, tiskarstvo, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja kovin, kovinskih izdelkov, proizvodnja motornih vozil, proizvodnja vozil ter proizvodnja pohištva.
“Ne gre za dolgotrajen trend, ampak za začasen upad naročil, ki ga povzročajo okoliščine, kot so vojna v Ukrajini, napovedi ameriških carin in upad izvoza na določenih trgih,” je dodal Mesec. Podjetja, ki bodo koristila shemo, bodo lahko delavcem skrajšala delovni čas vsaj za polovico ali pa za najmanj pet ur na teden. Pogoj je, da vsaj 30 odstotkom zaposlenih ne morejo zagotoviti 90 odstotkov običajnega dela, kar bodo morala podjetja potrditi s pisno izjavo.
Država bo za te delavce podjetjem odobrila nadomestilo v višini 60 odstotkov izplačane bruto plače. Shema je vezana na nekaj ključnih pogojev: podjetje, ki bo prejemalo subvencijo, ne sme odpuščati, iti v likvidacijo ali izplačevati dividend in dobičkov. V primeru kršitve bo država zahtevala vračilo prejete subvencije.
Zakaj potrebuje gospodarstvo hiter odziv vlade
Če pogledamo ozadje zgodbe, ki se zdaj odvija okoli skrajšanega delovnega časa, hitro postane jasno, zakaj je gospodarstvo vse bolj nestrpno. Že poleti je vlada sprejela zakon, ki naj bi podjetjem v kriznih situacijah omogočal hitrejšo in učinkovitejšo pomoč, predvsem tam, kjer naročila padajo, stroški pa ostajajo. A tri mesece po tem, ko je zakon začel veljati, se podjetja še vedno vrtijo v prazno. Mehanizem, ki naj bi deloval avtomatično in preprosto, namreč še vedno čaka na prvo dejansko aktivacijo.
V gospodarstvu to čakanje ne poteka v tišini, ampak v času, ko se številke obračajo navzdol. Izvoz peša, rast se komajda premika, investicije stojijo. Gospodarstvo je v fazi, ko bi moralo orodje, kot je skrajšan delovni čas, že nekaj tednov delovati, ne pa ostajati v birokratskih predalih.
Na drugi strani vidimo tudi širšo evropsko sliko. Države okoli nas ukrepe že uporabljajo. Švica jih je celo podaljšala. Avstrija in Nemčija jih aktivirata hitro, ko pride do padca naročil. Slovenija pa, kot se zdi, vztraja v počasnem preverjanju parametrov in medresorskem prelaganju papirjev.
Gospodarska zbornica Slovenije pozdravlja odločitev vlade
GZS shemo ocenjuje kot ključen in pravočasen ukrep za podjetja v dejavnostih, kjer se razmere na izvoznih trgih hitro zaostrujejo. Kot poudarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, bo ukrep podjetjem omogočil lažje ohranjanje delovnih mest v obdobju, ko se soočajo z nižjimi naročili, nižjo industrijsko proizvodnjo ter povečanim tveganjem selitve proizvodnje v tujino.
Številne panoge, od avtomobilske do kovinsko predelovalne industrije, že več mesecev beležijo upad proizvodnje in izvoza, zato je delno financiranje stroškov dela iz državnega proračuna eden redkih instrumentov, ki v takih razmerah ohranja konkurenčnost in stabilnost zaposlenosti. GZS je vlado k aktivaciji sheme pozivala več mesecev, saj upad gospodarske aktivnosti in negotovi globalni obeti zahtevajo prilagodljive rešitve. Čeprav organizacija obžaluje, da ukrep ne bo dostopen v vseh dejavnostih, ocenjuje, da bo pripomogel k ohranjanju dobaviteljskih verig in preprečeval dodatna odpuščanja.
Ob tem opozarja, da slovenska industrijska proizvodnja kljub rahlemu mesečnemu okrevanju še vedno zaostaja za povprečjem EU-27, kar dodatno potrjuje nujnost uvedenega ukrepa.
Namen sheme in pričakovani učinki
Cilj sheme je preprečiti nepotrebne izgube delovnih mest v obdobju začasnega padca naročil. Ministrstvo pričakuje, da bo ukrep podjetjem omogočil lažje prilagajanje, medtem ko bodo zaposleni obdržali redni dohodek in socialne pravice. “Shema ni namenjena dolgoročnemu nadomestilu plač, ampak začasni pomoči, dokler se situacija ne stabilizira,” je poudaril Mesec.
Analize iz preteklih obdobij kažejo, da podobni ukrepi zmanjšajo pritisk na podjetja v kriznih trenutkih in hkrati ohranijo zaposlenost. V panogah, kjer se naročila zmanjšujejo, lahko takšna podpora prepreči odpuščanja in prispeva k hitrejšemu okrevanju po koncu težav.
Vlada bo po treh mesecih izvedla analizo uspešnosti sheme, na podlagi rezultatov pa se bo lahko odločila o morebitnem podaljšanju. Minister Mesec je poudaril, da bo ključna uspešnost ukrepa v smislu ohranjenih delovnih mest in stabilnosti podjetij.
Preberite več:
Shema subvencioniranega skrajšanega delovnega časa je tako strateški ukrep, ki omogoča podjetjem začasno prilagoditev delovnika, hkrati pa ščiti zaposlene in zmanjšuje tveganja za gospodarsko destabilizacijo. Gre za kombinacijo socialne in ekonomske podpore, ki se uporablja ob kriznih razmerah ali nenadnih upadih poslovanja, kar je v tem trenutku v skladu s trenutnimi trendi na trgu dela.
