Družbe zasebnega kapitala so zaradi težav pri prodaji portfeljskih podjetij začele množično uporabljati sporno prakso tako imenovanih nadaljevalnih skladov, pri kateri se podjetja iz enega sklada prodajajo drugemu skladu, ki ga prav tako upravljajo same. Vlagatelji opozarjajo, da takšni krožni posli vodijo k vprašljivim vrednotenjem in nerealno visokim donosom, piše New York Times.
Vrednost nadaljevalnih skladov (continuation vehicles) bo po ocenah investicijske banke Evercore do konca leta 2025 dosegla 100 milijard dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2019, ko je znašala približno 35 milijard dolarjev.
Primer takšne prakse je družba Clearlake Capital, ki je na srečanju vlagateljev v kalifornijskem letovišču Monarch Beach maja 2022 predstavila izjemne donose: eden od njenih skladov je beležil povprečno letno donosnost 50 odstotkov. Razlog za visoke številke je bila prodaja podjetij iz enega sklada v drugi sklad, ki ga je prav tako upravljal Clearlake.
Nadaljevalni skladi so bili zasnovani kot začasna rešitev za temeljni problem industrije zasebnega kapitala, ki se sooča s težavami pri prodaji prevzetih podjetij zunanjim kupcem. Namesto tega skladi podjetja prodajajo sami sebi in tako prikazujejo donose, ki jih trg še ni potrdil.
“Zasebni kapital deluje v takšni senci, da bo težko razlikovati med dejavnostmi, ki ustvarjajo vrednost, in zgolj pobiranjem provizij,” je za New York Times pojasnil Yaron Nili, profesor korporacijskega prava na Univerzi Duke, ki je nedavno objavil raziskavo o nadaljevalnih skladih.
Industrija zasebnega kapitala upravlja več kot 7.000 milijard dolarjev sredstev vlagateljev. Opozorila naraščajo, da bi lahko vztrajanje pri tovrstnih praksah privedlo do bolečega obračuna, ko bodo morala podjetja končno najti zunanjega kupca.
