Vlagatelji vedo, česa se Trump boji: pet obratov v enem letu

“Mislim, da je odlično,” je 27. januarja v Iowi dejal Donald Trump, ko so ga vprašali, ali je dolar padel preveč. Valuta je v nekaj minutah zdrsnila za 1,3 odstotka na najnižjo raven od februarja 2022. Po podatkih Morningstar je dolar od Trumpovega nastopa izgubil skoraj enajst odstotkov vrednosti. To je največji padec v več kot petdesetih letih.

Vlagatelji na Wall Streetu imajo za to poseben vzdevek: TACO. Kratico je skoval novinar Financial Timesa Robert Armstrong in pomeni “Trump Always Chickens Out” oziroma “Trump vedno speče jajca”. Ko predsednik naznani carine, delnice padejo. Ko odstopi, poskočijo. V enem letu se je to ponovilo vsaj petkrat.

Začelo se je 2. aprila 2025, na “dan osvoboditve”, kot ga je poimenoval Trump. V rožnem vrtu Bele hiše je pokazal plakat s kazenskimi carinskimi stopnjami za države po vsem svetu. V dveh dneh je S&P 500 izgubil deset odstotkov, Dow Jones pa je zdrsnil za več kot 4000 točk. Skupaj 6,6 bilijona dolarjev.

Ameriški inštitut za gospodarske raziskave (AIER) je izračunal, da so carinske napovedi med novembrom 2024 in koncem aprila 2025 odnesle 4,7 bilijona dolarjev samo z indeksa S&P 500. Donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic je 9. aprila 2025 poskočila na 4,5 odstotka, tridesetletne pa so doživele največji tridnevni skok od leta 1982.

Še isti dan je Trump objavil 90-dnevni premor. Kot poroča PBS, je dva dni prej na vprašanje o premoru odgovoril: “Ne, o tem ne razmišljamo.” Tiskovni predstavnik Bele hiše je še naslednje jutro zatrjeval, da premor “ni v mislih predsednika”.

Dan pozneje je S&P 500 poskočil za 9,52 odstotka. To je bil največji dnevni dobiček od leta 2008. Nasdaq je pridobil 12,16 odstotka. “Mislil sem, da so ljudje postali malo pretirano živčni,” je dejal Trump. “Vedite, da so postali malce yippy.” Izraz za živčne igralce golfa.

Že teden dni prej, 11. marca 2025, je Trump zjutraj napovedal podvojitev carin na kanadski aluminij in jeklo. Kot poroča CNBC, je Dow Jones izgubil več kot 500 točk. Do večera je grožnjo umaknil po dogovoru z ontarijskim premierom Dougom Fordom.

Tri dni po premoru, 12. aprila 2025, je administracija ponoči objavila izvzetje za pametne telefone, računalnike in polprevodnike. Kot poroča Bloomberg, bi iPhone brez izvzetja lahko stal 2000 dolarjev. Generalni direktor Appla Tim Cook je po poročanju Washington Posta večkrat klical ministra za trgovino Howarda Lutnicka.

Kitajska in ZDA sta 12. maja 2025 v Ženevi sklenili dogovor. Kot je poročal Reuters, sta obe strani pristali na znižanje carin za 115 odstotnih točk. Učinkovita stopnja na kitajski uvoz je padla s 145 na 30 odstotkov.

Dva tedna pozneje je Trump na Truth Socialu zapisal, da je Kitajska “popolnoma kršila dogovor z nami”. Administracija je trdila, da Peking ni izpolnil zavez glede izvoza redkih zemelj. Kitajsko ministrstvo za trgovino je obtožbe označilo za “resno nasprotujoče dejstvom”.

Trump je 10. oktobra 2025 Kitajsko na Truth Socialu označil za “zelo sovražno” in grozil z “velikim dvigom carin”. Kot poroča CNBC, je trg v nekaj urah izgubil dva bilijona dolarjev. Nvidia je padla za pet odstotkov, AMD za skoraj osem.

Do novembra 2025 sta strani sklenili nov dogovor o podaljšanju premirja do novembra 2026. Kitajska je pristala na nakup vsaj 25 milijonov ton ameriške soje letno.

Trump je 17. januarja 2026 napovedal desetodstotne carine na osem evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim ambicijam glede Grenlandije. Kot poroča Al Jazeera, naj bi se carine do junija povzpele na 25 odstotkov. S&P 500 je imel najslabši dan v dveh mesecih.

Na Danskem in Grenlandiji so protestirali. Emmanuel Macron je grožnje označil za “nesprejemljive” in zahteval aktivacijo “protikoercijskega instrumenta”, ki ga v Bruslju imenujejo “trgovinska bazuka”. Evropski parlament je zamrznil odobritev trgovinskega dogovora z Washingtonom iz leta 2025.

Štiri dni pozneje je Trump v Davosu naznanil, da ima z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem “okvir za prihodnji dogovor” glede Grenlandije. Kot poroča NBC News, carine ne bodo začele veljati 1. februarja. “TACO zvonec je znova zazvenel,” je zapisal Russ Mould, direktor naložb pri AJ Bell.

Armstrong je 2. maja 2025 zapisal, da trgi spoznavajo, da “administracija Združenih držav nima velike tolerance za tržne in gospodarske pritiske ter bo hitro odstopila, ko carine povzročijo bolečino”.

Bob Elliott, nekdanji vodilni menedžer pri Bridgewaterju, je za CNN dejal: “Brez bolečine padajočih trgov predsednik ne bo spekel jajc.” Če vlagatelji vnaprej kupijo padce, Trump nima razloga za umik.

Trump izraza ne mara. Ko ga je novinar CNBC maja 2025 vprašal o TACO, je vprašanje označil za “najbolj gnusno” in novinarju dejal, naj “nikoli več ne reče, kar je rekel”.

Po podatkih Kongresne raziskovalne službe je administracija med aprilom in decembrom 2025 objavila okvirne dogovore z dvanajstimi partnerji. S Kitajsko je sklenila tri zaporedna podaljšanja premirja. Do decembra 2025 je bila polovica vsega uvoza izvzeta iz carin, naznanjenih 2. aprila 2025.

Gideon Rachman iz Financial Timesa je zapisal, da “Trump vedno speče jajca tudi v zunanji politiki”. Citiral je raziskavo Jeremyja Shapira iz Evropskega sveta za zunanje odnose: Trump je do začetka 2025 z uporabo sile grozil 22-krat, uporabil pa jo le dvakrat.

Analitik Joachim Klement iz Panmure Liberum je za Reuters dejal: “Bojimo se, da bo Trump, ko bo teorija TACO postala vse bolj razširjena, vztrajal pri višjih carinah samo zato, da bi dokazal nekaj.” Zaenkrat je bolj pozoren na Dow Jones kot na lastne napovedi.