Slovenija je v ponedeljek, 16. februarja, povečala obstoječo 10-letno obveznico RS98 za 750 milijonov evrov in njeno skupno nominalno vrednost dvignila na 2,5 milijarde evrov. Povpraševanje mednarodnih vlagateljev je preseglo 6,8 milijarde evrov, kar pomeni, da je bila izdaja prekrita več kot devetkrat. Donos do dospelosti je znašal 3,115 odstotka, razmik do srednjega tečaja obrestne zamenjave pa 35 bazičnih točk, dve manj kot ob prvi izdaji iste obveznice 5. januarja.
Gre za drugo letošnjo vrnitev Slovenije na mednarodne kapitalske trge. Januarsko izdajo v višini 1,75 milijarde evrov je spremljalo še obsežnejše povpraševanje, knjiga naročil je takrat presegla 10 milijard evrov, a pri višjem donosu 3,312 odstotka in širšem razmiku 37 bazičnih točk. Nižji razmik pri februarski izdaji pomeni, da so se pogoji zadolževanja za Slovenijo v šestih tednih opazno izboljšali.
Transakcija je bila izvedena v enem dnevu. Ministrstvo za finance je ob 9.25 odprlo knjigo naročil z začetno cenovno usmeritvijo pri 40 bazičnih točkah, ob močnem povpraševanju jo je do 11.15 zožilo na 37 in ob 12.35 na končnih 35 bazičnih točk. Knjiga je bila zaprta ob 14. uri, končna cena pa določena ob 17.21. Organizatorice izdaje so bile banke BNP Paribas, Deutsche Bank, Erste Group in J.P. Morgan.
Spremenila se je tudi geografska sestava vlagateljev. Medtem ko so pri januarski izdaji prevladovali vlagatelji iz nemško govorečih držav s 27-odstotnim deležem, je bila februarska izdaja bolj razpršena, s po 17 do 19 odstotki iz Francije in Beneluksa, Združenega kraljestva in Irske ter nemško govorečega prostora. Delež slovenskih vlagateljev se je podvojil, s sedmih odstotkov v januarju na 14 odstotkov v februarju, kar nakazuje, da domače institucije aktivneje vstopajo v slovensko državno dolžniško premoženje.
Po institucionalni porazdelitvi ostajajo banke največji kupci z 41-odstotnim deležem, sledijo upravljavci skladov z 32 odstotki ter zavarovalnice in pokojninski skladi s 14 odstotki. Centralne banke in uradne institucije, ki so januarja kupile 13 odstotkov izdaje, so februarja prevzele le tri odstotke, medtem ko je delež upravljavcev tveganega kapitala narasel s šest na deset odstotkov.
Slovenijo bonitetne ocene A3 s pozitivnimi obeti pri agenciji Moody’s, AA s stabilnimi obeti pri S&P in A+ s stabilnimi obeti pri agenciji Fitch umeščajo v zgornji del investicijskega razreda. Po podatkih ministrstva za finance je javni dolg ob koncu leta 2025 znašal 66,1 odstotka BDP, medtem ko je leta 2024 dosegal 66,6 odstotka. Za leto 2026 je predvideno nadaljnje znižanje v skladu s fiskalnimi pravili EU, ki od držav z javnim dolgom med 60 in 90 odstotki BDP zahtevajo letno zmanjšanje za povprečno najmanj pol odstotne točke.
Letošnji program financiranja dopušča zadolževanje do 5,251 milijarde evrov. Z dosedanjima izdajama v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov je Slovenija pokrila slabo polovico letnih potreb, in to v prvih sedmih tednih leta, pod ugodnejšimi pogoji kot ob začetku leta. Naslednji korak na kapitalskih trgih za male vlagatelje bo tretja izdaja ljudskih obveznic, napovedana za 16. marec.
