Skupina Volkswagen je v letu 2025 zabeležila padec čistega dobička za 44 %, na 6,9 milijarde evrov. To je najslabši rezultat od afere Dieselgate leta 2015. Prihodki so stagnirali pri približno 322 milijardah evrov, operativni dobiček pa se je skoraj prepolovil, na okoli 8,9 milijarde evrov, poroča Euronews. Generalni direktor Oliver Blume je že napovedal množična odpuščanja. V Wolfsburgu naj bi do leta 2030 izgubilo delo 50.000 ljudi, kar je bistveno več od prvotno načrtovanih 35.000.
Finančni direktor največjega evropskega proizvajalca avtomobilov Arno Antlitz je za padec okrivil geopolitične napetosti, nove trgovinske ovire in vedno večjo konkurenco, zlasti s Kitajske.
Delnice Volkswagna so v torek zjutraj v Frankfurtu kljub temu zrasle za skoraj 3,7 odstotka. Ta rezultat je posledica komentarjev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o sankcijah proti Iranu in morebitnem koncu konflikta, kar je prispevalo k širši rasti na trgih.
Rast Volkswagnovih delnic v Evropi žal ni bila dovolj, saj je prodaja v Združenih državah Amerike in na Kitajskem padla. Skupina je namreč leta 2025 po svetu dobavila približno 8,98 milijona vozil, kar je 0,5 odstotka manj kot leto prej.
Carine, ki jih je uvedel Trump, so še posebej prizadele ameriški trg za Volkswagnova vozila. Obenem so na slabšo prodajo vplivale tudi spremembe okoljskih predpisov in umik državnih subvencij, ki so botrovali manjšemu povpraševanju po električnih vozilih. To še dodatno obremenjuje načrtovane projekte, med katerimi je tudi nova tovarna električnih poltovornjakov znamke Scout.
Podoben pritisk je moč zaznati tudi na Kitajskem, ki je bila dolgo najpomembnejši trg rasti za Volkswagen. Tam namreč domači proizvajalci, kot so BYD, Geely in NIO, hitro dohitevajo tehnološko raven in pridobivajo tržni delež. Volkswagen zato krepi strategijo, znano pod imenom »in China for China« (op. prev. »na Kitajskem za Kitajsko«), ki vključuje lokalni razvoj in lokalne dobavne verige. Analitiki menijo, da je to na dolgi rok ključno za prihodnost skupine.
Največji upad so zaznali pri skupini Porsche, ki beleži strm padec prodaje športnih avtomobilov na Kitajskem. Obenem podjetje pestijo tudi stroški spremembe strategije, ki se je dolgo časa osredotočala na električna vozila.
Poslovni dobiček se je z okoli 5,3 milijarde evrov leta 2024 znižal na borih 90 milijonov evrov lani. Zato se Porsche ponovno vrača k modelom z motorjem z notranjim zgorevanjem.
Po nekaterih ocenah naj bi sedanja kriza podjetju škodila celo bolj kot škandal iz leta 2015, ko je Volkswagen v milijone dizelskih vozil namestil programsko opremo za prirejanje testov izpustov. Avtomobili so se med testiranjem izkazali za čistejše, kot so bili v resnici, kar je naposled botrovalo milijardni izgubi tržne vrednosti podjetja, sprožilo številne kazenske postopke in skupino stalo več kot 30 milijard evrov kazni, poravnav in vpoklicev po svetu.
Kljub najslabšim poslovnim rezultatom v zadnjem desetletju, člani uprave Volkswagna še vedno prejemajo milijonske bonuse, kar je v javnosti sprožilo veliko nezadovoljstva.
Bonuse je vodstvo upravičilo predvsem zaradi denarnega toka, ki je dosegel 6,4 milijarde evrov, kar je najvišja ciljna raven v sistemu nagrajevanja. Skupni bonusi upravi so sicer po poročanju medijev znašali približno 13,6 milijona evrov. Od tega naj bi izvršni direktor Oliver Blume skupno prejel približno 7,4 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot leto prej, delno zaradi prostovoljnega znižanja plače.
Predstavniki zaposlenih zdaj zahtevajo tudi delež za delavce, zato potekajo pogovori o morebitnih posebnih izplačilih.
Kljub slabim letnim rezultatom se je poslovanje skupine v zadnjem času nekoliko stabiliziralo.
Volkswagen je v tretjem četrtletju zaradi posebnih stroškov pri Porscheju poročal o več kot milijardni izgubi, vendar so se v zadnjem četrtletju razmere izboljšale. Skupina tako v letu 2026 pričakuje boljšo dobičkonosnost. Poslovna marža, ki je leta 2025 padla na 2,8 odstotka, naj bi se v letu 2026 zvišala na med 4,0 in 5,5 odstotka.
