Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen načrtuje obisk Avstralije še ta mesec, kjer želi skleniti dolgotrajni prosti trgovinski sporazum (FTA), ki bi EU odprl dostop do avstralskih strateških surovin, Avstraliji pa do trga 450 milijonov evropskih potrošnikov. Pot je predvidena kmalu po koncu Münchenske varnostne konference 15. februarja, poroča Financial Times.
Pred njenim odhodom se bosta 11. in 12. februarja v Bruslju sestala evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič in avstralski trgovinski minister Don Farrell, da bi razrešila preostala nesoglasja. Srečanje bo po navedbah Bloomberga odločilni preizkus, ali je dogovor zrel za podpis. Ključne ovire ostajajo kmetijske kvote za govejo in ovčjo meso ter vprašanje zaščitenih geografskih označb, torej pravice do imen kot so feta, parmezanec in prosecco. EU zahteva, da avstralski proizvajalci prenehajo uporabljati ta imena, kar Canberra zavrača.
Pogajanja se vlečejo od leta 2018 in so se leta 2023 povsem zaustavila, ko je Bruselj zavrnil večji dostop za avstralsko meso, Canberra pa ni želela popustiti pri geografskih označbah. Avstralski minister Farrell je takrat demonstrativno zapustil pogajalsko mizo v Osaki. Svež zagon je prinesel vrh G7 junija lani, ko sta se Albanese in von der Leyen dogovorila o ponovnem zagonu pogovorov.
Gonilo obnovljenih pogajanj so Trumpove carine, ki so tako Bruselj kot Canberro prisilile v iskanje novih zaveznikov. “Okrepljeni dogovor med EU in Avstralijo je povsem logičen v trenutnem geopolitičnem kontekstu,” ocenjuje Mujtaba Rahman iz svetovalnega podjetja Eurasia Group. “EU želi zmanjšati preveliko odvisnost tako od ZDA kot od Kitajske.” Avstralija je tretja največja trgovinska partnerica EU kot blok, obojestranska blagovna menjava pa presega 100 milijard avstralskih dolarjev letno.
Za EU je sporazum še posebej zanimiv z vidika dostopa do kritičnih surovin. Avstralija je največja svetovna proizvajalka litija, z več kot polovico globalne ponudbe, in drugi največji proizvajalec bakra. Kitajska medtem nadzira 80 odstotkov svetovnega rafiniranega litija, kar Bruselj želi preseči prek Akta o kritičnih surovinah, ki predvideva deset odstotkov domačega pridobivanja do leta 2030. Nemčija, največja evropska uporabnica redkih zemin, je pri kitajskih dobavah ranljiva kar 98-odstotno. Sporazum bi odprl tako imenovani “zeleni koridor” za izmenjavo litija, kobalta in redkih zemin, ki so nujne za baterije električnih vozil in obrambno tehnologijo.
Po ocenah Komisije bi odprava 98 odstotkov carin ustvarila do 400 tisoč novih delovnih mest v EU, predvsem v storitvah, tehnologiji in zeleni industriji. Avstralski BDP bi po ocenah Bloomberga do leta 2030 zrasel za 7,4 milijarde avstralskih dolarjev. Ob tem EU načrtuje tudi sklenitev varnostnega in obrambnega partnerstva, ki bi avstralskim obrambnim podjetjem omogočilo sodelovanje pri nabavah v okviru evropskega programa SAFE s 150 milijardami evrov posojil.
Dogovor bi bil za Komisijo von der Leyen že tretji večji trgovinski uspeh po sklenitvi sporazumov z Mercosurjem in Indijo, v času ko se Evropa spopada s protekcionistično politiko Washingtona in geopolitičnimi napetostmi v indopacifiškem prostoru.
