Poklicni vozniki tovornjakov iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Severne Makedonije grozijo z novo blokado tovornih terminalov na mejnih prehodih proti EU. Razlog je enak kot konec januarja, ko je petdnevna blokada 21 mejnih prehodov povzročila za okrog 100 milijonov evrov škode dnevno, kot je po poročanju Euronewsa ocenil predsednik Srbske gospodarske zbornice Marko Čadež.
Jedro spora ostaja pravilo schengenskega območja 90/180, ki državljanom držav brez vizumske obveznosti dovoljuje največ 90 dni bivanja v 180-dnevnem obdobju. Pravilo samo po sebi ni novo, a ga sistem vstopa in izstopa (EES), ki ga EU postopno uvaja od oktobra 2025, prvič dosledno izvaja digitalno. Vsak prehod meje se beleži, sistemski žig nadomešča človeške napake pri žigosanju. In prav tu je težava za poklicne voznike, ki po naravi dela nenehno prečkajo schengensko mejo.
Kot je za Euronews pojasnil Dušan Nikolić iz srbskega Združenja mednarodnih prevoznikov, povprečna evropska tura traja od pet do sedem dni, dnevi na meji, pri razkladanju ali med vikendom pa se prav tako štejejo v kvoto. V praksi voznik izčrpa svojih 90 dni že po štirih do petih mesecih dela. Nato mu grozi prisilna vrnitev. Samo na Hrvaškem so cariniki v zadnjih tednih začeli zavračati voznike tovornjakov, ki so prekoračili dovoljeni čas bivanja.
Po podatkih bosanskega konzorcija Logistika je bilo v zadnjem letu iz držav EU deportiranih več kot 100 poklicnih voznikov, samo 21. januarja pa so oblasti v Nemčiji, Avstriji in na Poljskem obdelale dodatnih 100 primerov deportacije. Srđan Tošić, v. d. predsednika srbskega Združenja voznikov tovornjakov 381, je za spletni portal Mondo povedal, da so nedavno v Nemčiji okrepili pridržanja srbskih voznikov.
Januarski štrajk, ki se je začel 26. januarja in trajal do 30. januarja, je ustavil 93 odstotkov izvoza iz štirih držav regije, poroča portal trans.info. Blokada je zajela tovorni promet na mejnih prehodih s Hrvaško, Madžarsko, Grčijo, Bolgarijo in Romunijo. Edina izjema so bila zdravila, žive živali ter strelivo. Potniški promet je ves čas potekal nemoteno.
Evropska komisija je 29. januarja predstavila vizumsko strategijo, ki predvideva poseben režim podaljšanega kratkoročnega bivanja za poklicne voznike. Tiskovni predstavnik komisije Guillaume Mercier je na naslednjih tehničnih sestankih pojasnil, da sistem EES ostaja v veljavi takšen, kot je, voznikom pa svetoval, naj uporabijo obstoječe pravne mehanizme. Prevozniška združenja so to razumela kot zavrnitev zahtev po posebnem statusu.
Nov sestanek delovne skupine v Bruslju je predviden za 23. februarja. Tošić je za Mondo dejal, da od njega ne pričakuje preboja, a bo delegacija vseeno šla. Del voznikov zahteva takojšen protest, del pa želi počakati izid sestanka. Če do premika ne pride, napovedujejo blokado, ki bi tokrat trajala deset dni ali več, kar bi po Tošićevih besedah pomenilo katastrofo za podjetja na obeh straneh meje.
Za slovensko logistično panogo, ki je tesno vpeta v dobavne verige z državami Zahodnega Balkana, je dogajanje relevantno zlasti z vidika morebitnih zastojev na hrvaško-srbski meji, skozi katero poteka velik del tranzitnega tovornega prometa proti jugovzhodu Evrope in naprej proti Turčiji.
