Slovenija je lani opravila skoraj devet milijard evrov javnih naročil, ki so predstavljala pomemben del državnega proračuna in gospodarstva. Po podatkih ministrstva za javno upravo je bilo lani v državi oddanih več kot milijon javnih naročil, kar je znaten znesek, saj so ti javni razpisi pokrivali skoraj 60 odstotkov vseh proračunskih izdatkov.
Vrednost javnih naročil je lani znašala približno devet milijard evrov, kar predstavlja 13,4 odstotka bruto domačega proizvoda Slovenije. To je sicer rahlo znižanje, saj je delež za nekaj več kot odstotno točko nižji kot leta 2023.
Med postopki prevladujejo naročila male vrednosti, ki predstavljajo 51,6 odstotka vseh postopkov, kar nakazuje na pogosto uporabo enostavnejših in manj zahtevnih načinov za oddajo naročil.
Povečal se je tudi delež odprtih postopkov, kar ocenjujejo kot pozitiven premik proti večji transparentnosti pri razpisih. Zanimivo pa je tudi močno povečanje števila evidenčnih naročil, katerih vrednost se je približala 1,8 milijarde evrov, kar je največ v zadnjih sedmih letih. Postopki s pogajanji brez predhodne objave ostajajo tretji po pogostosti s 8,7 odstotka.
Cena je najbolj pomembna
Javni sektor je največ naročil oddal za blago (64 odstotkov), sledijo storitve (25,8 odstotka) in gradbeništvo (10,2 odstotka). Za izbiro najugodnejšega ponudnika je lani prevladovalo cenovno merilo, uporabljeno pri več kot 95 odstotkih vseh naročil.
Slovenskim podjetjem je bila namenjena več kot 92-odstotna vrednost vseh javnih naročil, pri čemer je več kot polovica naročil šla ponudnikom iz osrednjeslovenske regije. Večnaročniško javno naročanje, kjer več naročnikov sodeluje pri oddaji, predstavlja le majhen delež – manj kot petino naročil glede na vrednost in le dobrih pet odstotkov glede na število. Ministrstvo ocenjuje, da ta praksa ni dovolj izkoriščena in da obstaja prostor za izboljšave, če se naročniki bolj povežejo in sodelujejo.
Preberite več:
Pomemben del razvoja javnega naročanja je tudi trajnostni vidik. Lani je bilo zaznati povečanje števila zelenih javnih naročil z okoljskimi kriteriji za 13,9 odstotka, čeprav je njihova skupna vrednost upadla za 23,3 odstotka. Družbeno odgovorno javno naročanje prav tako narašča, a še vedno zaostaja za zelenimi naročili. Socialni vidiki se vse pogosteje vključujejo v pogodbena določila in pogoje za sodelovanje.
