Vrhovno sodišče razveljavilo Trumpove carine, predsednik napovedal nove uvozne dajatve že v dneh

S šestimi glasovi proti trem je ameriško vrhovno sodišče v petek odločilo, da Donald Trump nikoli ni imel pravice enostransko uvesti carin na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih iz leta 1977. Predsednik vrhovnega sodišča John Roberts je v 170 stran dolgi obrazložitvi razbil temelj Trumpove trgovinske politike: zakon IEEPA, ki v svojem besedilu sploh ne omenja carin, ne more služiti kot podlaga za obdavčitev uvoza. Noben predsednik pred Trumpom tega niti ni poskušal.

Odziv iz Bele hiše je prišel v manj kot uri. Trump je pred novinarji sodbo označil za “globoko razočaranje”, sodnike, ki so glasovali proti njemu, pa za “norce in pse na povodcu”. Nato je napovedal, da bo še isti dan podpisal izvršni ukaz za uvedbo novih 10-odstotnih globalnih carin, tokrat na podlagi člena 122 zakona o trgovini iz leta 1974. Gre za pravno podlago, ki je v zgodovini ZDA ni uporabil še nihče.

Poleg Robertsa so za razveljavitev glasovali oba Trumpova nominiranca, Neil Gorsuch in Amy Coney Barrett, ter vse tri liberalne sodnice. Predsednik je Gorsucha in Barrettovo nato označil za “sramoto za njune družine”. V 63 stran dolgem odklonilnem mnenju je Brett Kavanaugh, ki je glasoval proti razveljavitvi, zapisal, da bo odločitev povzročila “zmedo” pri vračilih in ogrozila trgovinske dogovore, ki jih je administracija zadnje leto sklepala po vsem svetu.

Razveljavitev zadeva tako imenovane “recipročne carine”, ki jih je Trump aprila lani uvedel na “dan osvoboditve”, kot tudi dajatve na uvoz iz Kitajske, Kanade in Mehike, utemeljene z bojem proti trgovini s fentanilom. Nedotaknjene ostanejo sektorske carine na avtomobile, jeklo, aluminij, baker in polprevodnike, uvedene po drugem zakonu.

IEEPA-carine so po podatkih Tax Foundation od začetka leta 2025 prinesle več kot 160 milijard dolarjev, kar je 60 odstotkov vseh carinskih prihodkov. Proračunski laboratorij univerze Yale je izračunal, da se bo brez njih dejanska carinska stopnja znižala z 16,9 na 9,1 odstotka. Še vedno občutno nad dvema odstotkoma, kolikor je znašala pred Trumpovim drugim mandatom, a daleč pod ravnjo, na katero je bil trg navajen.

Trump pa ni nameraval čakati niti dneva. Posegel je po členu 122 zakona o trgovini, ki omogoča začasne carine za odpravo “velikih in resnih primanjkljajev” v plačilni bilanci. Rok je omejen: brez odobritve kongresa dajatve ugasnejo po 150 dneh. Če bi predsednik ta rok izkoristil v celoti, bi se po istih izračunih univerze Yale dejanska carinska stopnja dvignila nazaj na 15,4 odstotka, torej skoraj na predpetkovo raven. Napovedal je tudi preiskave po členu 301 proti državam z nepoštenimi trgovinskimi praksami. Ta mehanizem je pravno preverjen, Trump ga je uporabil že v prvem mandatu proti Kitajski, a zahteva predhodne postopke in čas.

Račun za razveljavitev bo konkreten. Ameriška gospodarska zbornica je takoj pozvala k vračilu “nedovoljenih carin” in opozorila, da gre za več kot 200.000 malih uvoznikov. Penn Wharton Budget Model je za Reuters ocenil, da bi skupni zahtevki za vračilo lahko dosegli 175 milijard dolarjev. A Joyce Adetutu iz odvetniške pisarne Vinson & Elkins je za CNBC povedala, da vračil ne bo mogoče izvesti “s pritiskom na gumb”. Postopek bo po njeni oceni trajal mesece, morda leta. Trump sam je nakazal, da administracija denarja ne namerava vračati prostovoljno. “Bomo na sodiščih naslednjih pet let,” je dejal.

Washington je razdeljen po pričakovanih linijah, z eno izjemo. Demokrati slavijo. Vodja senata Chuck Schumer je dejal, da predsednik “ne more prezreti kongresa in enostransko obdavčiti Američanov”. Republikanski vrh pa lavira. Senator Mitch McConnell, doslej redko odkrito kritičen do Trumpa, je zapisal, da “ni več prostora za dvom” glede nezakonitosti uporabe IEEPA za carine. Chuck Grassley, predsednik pravosodnega odbora in edini sedanji član kongresa, ki je bil v službi že ob sprejetju zakona IEEPA leta 1977, je pozval k zakonodaji, ki bi kongresu zagotovila zadnjo besedo pri uvajanju carin. Trumpovi zavezniki so šli v nasprotno smer. Senator Bernie Moreno iz Ohia je sodbo označil za “izdajo”, predsednik predstavniškega doma Mike Johnson pa je dejal, da bosta “kongres in administracija v prihodnjih tednih določila pot naprej”.

Posledice segajo daleč čez Washington. Evropska komisija je sporočila, da odločitev “skrbno analizira” in od Bele hiše zahteva pojasnila. Bloomberg poroča, da se bo trgovinski odbor Evropskega parlamenta v ponedeljek izredno sestal za presojo dogovora med EU in ZDA, sklenjenega lansko poletje. Ta dogovor, ki predvideva 15-odstotne carine na evropski uvoz, 750 milijard dolarjev nakupov ameriške energije in 600 milijard evropskih naložb, je bil sklenjen na podlagi IEEPA-carin. Zdaj, ko je sodišče to podlago razveljavilo, je pravni temelj dogovora postal vprašljiv. Kanada je sodbo pozdravila, indijski nekdanji trgovinski uradnik Ajay Srivastava pa je pozval k ponovni presoji indijsko-ameriškega dogovora, ki je zahteval podvojitev indijskega uvoza ameriškega blaga.

Petkova sodba Trumpove carinske politike ni odpravila. Prisilila jo je v počasnejše in pravno bolj omejene okvire. Člen 122, po katerem je Trump uvedel nove dajatve, nikoli ni bil preizkušen pred sodiščem. Člen 301 zahteva preiskave, ki trajajo. Člen 232 pokriva le posamezne sektorje. Za slovensko gospodarstvo in evropske izvoznike je ključno vprašanje, ali se bo Trump zdaj zatekel k sektorskim carinam, zlasti na farmacijo, kjer preiskave že potekajo. To bi evropska podjetja prizadelo bolj ciljano kot dosedanji plošni režim.

Do sredine leta bo jasneje, ali bodo nove carine vzdržale pravno presojo in ali bo kongres podaljšal 150-dnevni rok. Do takrat imajo gospodarski akterji na obeh straneh Atlantika opraviti z istim izzivom kot zadnje leto: predvideti nepredvidljivo.