Vrnitev ladij v Rdeče morje grozi z zastoji v evropskih pristaniščih

Kontejnerski prevozniki se vračajo na pot skozi Sueški prekop, a analitiki svarijo pred zastoji v že obremenjenih terminalih. Koprsko pristanišče je lani pretovorilo rekordnih 1,27 milijona zabojnikov.

Danski Maersk je 15. januarja po skoraj dveh letih znova začel redno pluti skozi Sueški prekop. Linija MECL, ki povezuje Bližnji vzhod in Indijo z vzhodno obalo ZDA, je prva redna linija velikega prevoznika na tej poti po krizi. Pred tem sta decembra in januarja prekop uspešno prepluli ladji Maersk Sebarok in Maersk Denver, poroča Container Management.

Še odločneje je ukrepal francoski CMA CGM. Konec decembra je skozi prekop poslal eno največjih kontejnerskih ladij na svetu, CMA CGM Jacques Saade z zmogljivostjo 23.000 zabojnikov.

Ob hitri vrnitvi bi ladje na krajši poti skozi prekop v evropska pristanišča prispele obenem z ladjami, ki so odplule po daljši poti okoli Rta dobrega upanja. To bi po ocenah Xenete povzročilo dva do tri tedne hudih zastojev. “Potrebnih bo od tri do pet mesecev, da se vozni redi prek prekopa ustalijo,” pravi Peter Sand iz Xenete. Hapag-Lloyd svari, da bi množična in hitra vrnitev ladij povzročila resne zastoje na ključnih trgovskih poteh.

Napadi jemenskih Hutijev na trgovske ladje od konca leta 2023 so promet skozi prekop zmanjšali za 75 odstotkov, kažejo podatki project44. Do sredine leta 2024 se je tonaža skozi prekop zmanjšala za 70 odstotkov, prihodi na Rt dobrega upanja pa so poskočili za 89 odstotkov, navaja Unctad.

Koprsko pristanišče je leto 2025 sklenilo z rekordnim pretovorom 1.272.161 zabojnikov, 12,2 odstotka več kot leto prej. Po poročanju Trasporto Europa se je utrdilo kot največje kontejnersko vozlišče na severnem Jadranu. Trst je medtem zabeležil 19-odstotni upad.

Rast je spodbudila nova razporeditev ladjarskih zavezništev. Od februarja lani je zavezništvo Gemini med Maerskom in Hapag-Lloydom okrepilo rednost linij na koridorju Azija–Sredozemlje, Koper pa je postal prvo jadransko pristanišče za pristajanje na nekaterih linijah.

Kapacitete koprskega terminala so napete že zdaj. Poleti lani je upravljavec zaradi visoke zasedenosti zahteval hitrejše odvažanje tovora. Od 4. avgusta do 26. septembra je veljalo pravilo, da se izvozni zabojniki sprejemajo najpozneje sedem dni pred prihodom ladje. Težave je povzročalo tudi slovensko železniško omrežje, kjer so dela med junijem in decembrom na nekaterih odsekih zmanjšala zmogljivost za polovico.

Vrnitev na krajšo pot bi po ocenah Xenete sprostila od šest do osem odstotkov globalne kontejnerske zmogljivosti. Prevoznine bi padale, še posebej ob novih ladjah, ki prihajajo na trg. “Vrnitev skozi prekop bo letos vplivala na zmogljivosti, prevoznine, tranzitne čase in porabo goriva,” pravi Philip Damas iz Drewryja. Analitik BIMCO Niels Rasmussen ocenjuje, da bi normalizacija prometa zmanjšala povpraševanje po kontejnerskih ladjah za deset odstotkov.

Promet skozi prekop sicer ostaja 60 odstotkov pod ravnmi izpred krize. Uprava Sueškega prekopa napoveduje vrnitev na normalne ravni v drugi polovici leta.