Predsednik Donald Trump je skupaj z milijarderjema Michaelom in Susan Dell predstavil zgodovinski program, ki bo vsakemu ameriškemu novorojenčku zagotovil 1000 dolarjev na posebnem naložbenem računu, poroča PBS News.
Tako imenovani Trumpovi računi so del zakona o davčnih olajšavah za delovne družine, ki ga je kongres sprejel julija letos. Program predvideva enkratni vladni prispevek 1000 dolarjev za vsakega otroka, rojenega med 1. januarjem 2025 in 31. decembrom 2028, ki je državljan ZDA z veljavno številko socialnega zavarovanja.
Sredstva bodo naložena v indeksne sklade, ki sledijo ameriškemu borznem indeksu S&P 500, z letnimi stroški upravljanja, omejenimi na največ 0,10 odstotka. Otrok bo do sredstev lahko dostopal šele pri 18 letih, takrat pa račun deluje podobno kot individualni pokojninski račun (IRA).
Bela hiša ocenjuje, da lahko račun ob rednih letnih vplačilih do 5000 dolarjev in povprečni donosnosti delniških trgov do otrokovega 28. leta zraste na 1,9 milijona dolarjev, navaja Fox Business.
Družina Dell je program podprla z donacijo 6,25 milijarde dolarjev – eno največjih neposrednih filantropskih naložb v ameriške družine doslej, poroča AP. Donacija bo zagotovila dodatnih 250 dolarjev za 25 milijonov otrok, starih 10 let ali manj, ki živijo v poštnih območjih z mediano dohodka pod 150.000 dolarjev letno.
Starši lahko račun odprejo z obrazcem IRS 4547, vplačila pa se bodo začela 4. julija 2026. Poleg staršev lahko na račun vplačujejo tudi delodajalci, sorodniki in dobrodelne organizacije.
Koncept tako imenovanih otroških obveznic ima v ZDA dolgo zgodovino in dvostrankarsko podporo. Ekonomista Darrick Hamilton in William Darity sta ga predlagala že leta 2010 kot orodje za zmanjševanje premoženjske neenakosti. Trumpovi računi so prva zvezna izvedba te ideje, čeprav kritiki opozarjajo, da so premalo usmerjeni v družine z nizkimi dohodki, navaja PBS News.
Program ne vpliva na upravičenost družin do drugih oblik državne pomoči, saj se stanje na računu ne šteje v premoženjski prag za socialne prejemke, pojasnjuje Ray Boshara iz inštituta Brookings.
