Vstop Bolgarije v evroobmočje z začetkom leta 2025 je na Švedskem znova oživil razpravo o skupni valuti. Švedska ministrica za finance je napovedala možnost sprožitve formalne analize prednosti in slabosti uvedbe eura, s čimer je tema po dolgem obdobju tišine vrnjena v politični in javni prostor. Gre za prvi resnejši signal, da bi Stockholm lahko prevetril dosedanjo zadržanost do skupne evropske valute.
Švedi so na referendumu leta 2003 zavrnili prehod na euro in ta izid še vedno nosi znatno politično težo. Švedska sicer, za razliko od Danske, nima trajne izjeme in je formalno zavezana k pridružitvi evroobmočju, a politične volje za ta korak doslej ni bilo.
Spremenjen gospodarski kontekst, geopolitične napetosti in slabitev krone v razmerju do eura pa so pripomogli k temu, da se možnost znova preučuje, vsaj na ravni strokovnih in institucionalnih analiz. Samo preučevanje seveda še ne pomeni bližnje odločitve. Morebitna uvedba eura bi zahtevala politično soglasje, verjetno novo izjavljanje državljanov in izpolnjevanje vseh tehničnih ter ekonomskih meril za članstvo v evroobmočju. Po ocenah analitikov bi proces tudi v primeru pozitivne odločitve trajal več let.
Poleg Švedske eura v Evropski uniji še ne uporabljajo Danska, Madžarska, Poljska, Romunija in Češka. Med njimi ima le Danska trajno izjemo od obveznosti uvedbe skupne valute. Bolgarija je najnovejša članica evroobmočja, morebitni novi val širitve pa bo odvisen predvsem od političnih odločitev in gospodarske pripravljenosti držav kandidatk.
O konkretnih datumih je prezgodaj govoriti, a že dejstvo, da Švedska znova odpira vprašanje eura, nakazuje premike znotraj same Evropske unije. Evroobmočje bi se v prihodnjih letih lahko nadalje širilo, a brez hitrih in nepremišljenih potez.
